Sebastijan Studenčnik, 32-letnik, se je v resničnostnem šovu Kmetija: Nov začetek pokazal kot izredno vesten član družine. Kot pravi, so ga življenjske okoliščine naučile, da prava življenjska prioriteta nista denar in uspeh, temveč družina – to pa je v resnici spoznal šele komaj v osnovni šoli.
S ebastijan je šele v sedmem razredu osnovne šole namreč izvedel, da svojega pravega, biološkega očeta pravzaprav nikoli ni srečal. Novico o tem, da moški, ki ga je do takrat klical ati, pravzaprav ni njegova 'kri in meso', mu je mama prikrivala kar 13 let, kot pravi, pa je izvedel po spletu naključij. "Na bazenu sem srečal staro mamo – svojo pravo babico. Prišla je, da bi me spoznala, prepoznala pa me je po tem, ko je v meni videla poteze svojega sina," nam je pojasnil Sebastijan in dodal, da svojega pravega očeta sicer ni nikoli spoznal, saj se je pred njegovim odkritjem smrtno ponesrečil. "Pravzaprav je naključje nekako naneslo, da smo se začeli pogovarjati in razrešili zadeve. Ko sem govoril z babico, tega nisem takoj povedal mami, ampak sem svojo novico, svoje odkritje, skomuniciral prek učiteljic v šoli. Ne spomnim se točnega poteka dogodkov, vem pa, da nisem samo vkorakal v hišo, potem pa razglasil novo spoznanje," je pojasnil.
Čeprav dolgolasec ni hotel podrobno pojasnjevati razlogov za očetov odhod od hiše takrat, ko je bil še dojenček, nam je vseeno povedal, da na izkušnjo gleda kot na nekaj pozitivnega. "Oče in mama sta šla narazen tako, kot gre lahko vsak par. Na sodišču sta se dogovorila in oba sta se držala dogovora, ki ga je izrekel sodnik. Vse skupaj so potem zanetili stari starši in pravzaprav s svojo hitro jezo povzročili, da so stvari šle tako daleč. Prepirali so se, so pravzaprav fizično obračunavali drug z drugim. Na podlagi teh razmer se je mama odločila, da se umakne. Moj deda ni bil slab človek, bil pa je hitre jeze, ki ga je tudi stala življenje. Ta zgodba je bila po številnih časopisih, saj je podlegel poškodbam, ki so nastale v sosedskem prepiru, ampak to je že druga zadeva," nam je del svojega otroštva pojasnil Sebastijan. "Zaradi tega nisem slabši človek, je že usoda tako želela. Po eni strani sem v resnici srečen. Če ne bi z vsemi temi osebami preživel svojega otroštva, danes ne bi bil tak človek, kot sem," nam je povedal in dodal, da svojemu pravemu očetu tega, da ga je zapustil, pravzaprav ni nikoli zameril, prav tako pa ni zameril svoji mami, ki mu je več kot desetletje prikrivala resnico. "Mislim, da je v vsem tem tudi dobra plat. Usoda je hotela, da je naš oče umrl. Kot otrok ga nisem poznal in morda sem prav zaradi tega to izgubo lažje preživel. Če bi bil odrasel in bi ga poznal, bi na meni pustilo več psihičnih posledic. Mama je točno vedela, kaj je za otroka najbolje, vez med mamo in otrokom nikoli ne zataji," je pojasnil. "Novica me je pretresla, hkrati pa me tudi ni. Vsekakor pa ne tako zelo, da bi to vplivalo name kot na človeka. Sprijaznil sem se z dejstvi. Mama me je vse življenje učila in mi govorila, da se vse zgodi z razlogom in da moraš v življenju poslušati srce. Srce te bo vodilo v prava dejanja in tudi sam sem ugotovil, da to drži. Stvari se vedno razvijejo tako, kot srce hoče, in lahko rečem, da niti takšna skrivnost ni spremenila najinega odnosa, zgodilo se je samo to, da sem jo spoznal še na malo golobji ravni. Nikoli o mami ne bi rekel nič slabega, ker me je čisto prav vzgojila. Iz te izkušnje sem odnesel veliko pozitivnega," pojasnjuje.
Ati je še vedno ati
Novo spoznanje pa pogumnega Sebastijana nikoli ni oviralo pri tem, da ne bi moškega, v čigar objemu je odrasel, klical ati. "Na družino gledam z drugega vidika. Ni pomembna kri, ampak s kom si odrasel. Družino razumem v širšem pomenu, vanjo namreč štejem širši krog ljudi oziroma vse tiste, s katerimi sodelujem. Tako nekako kot na kmetiji, kjer smo bili tudi družina in med seboj povezani, čeprav nismo krvni sorodniki," nam je svoj pogled na družino razkril Sebastijan, ki je sicer v otroštvu čutil, da na trenutke morda ne 'spada' k svojemu atiju. "Z mano nihče nikoli ni delal slabo, ampak nekako čutiš to razliko, globoko v sebi nekako veš, da nisi njegova kri," je povedal oče treh otrok, ki mu družbo na družinskih piknikih delajo tudi tri sestre.
"Imam sestro iz odnosa med atijem in mamo, poleg tega pa je imel tudi pravi oče še dve hčeri, s katerima se zdaj pogosto družimo. Spoznali smo se pred nekaj časa, lahko pa rečem, da smo lepa velika družina, v kateri drug drugega zelo podpiramo," pojasnjuje in dodaja, da polsestre v njem vidijo svojega očeta, saj mu večkrat namignejo, da imata iste kretnje, obnašanje in odzive na določene okoliščine. "Smešno se sliši, a vse skupaj nas je pravzaprav povezalo kot družino," nam je še povedal Sebastijan, ki je tudi opazil, da je izkušnja iz njegovega otroštva vplivala tudi na njegove prijeme, ki se nanašajo na starševstvo. Temnolasec je namreč oče štiri- in devetletnega dečka ter sedemletne deklice. Poskuša jih vzgojiti s posebnim, okrepljenim zavedanjem pomena družine. "Tudi meni so se vrednote spremenile, ko sem dobil otroke. Vem, da kakovostno z njimi preživljam čas, pa drugače gledam na vse to. Po svojih izkušnjah jih bom poskušal vzgojiti tako, da bodo znali presoditi in prepoznati, kaj so prave vrednote življenja, in ne tako kot nas svet vodi, da je denar sveta vladar in da je z njim vse mogoče," je ob koncu našega pogovora še poudaril Zrečan.
Novo na Metroplay: "Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del