Čeprav je nogometaš Sebastjan Cimirotić lani svoje kopačke obesil na klin, pa jih bo že v začetku prihodnjega leta spet potreboval, saj se januarja seli v četrto avstrijsko ligo h klubu Hermagor. Cime tako zadnje tedne na ljubljanskem Žaku že pridno trenira, med mlajšimi kolegi pa mu gre menda odlično.
Story: Kako se je bilo spet vrniti na nogometno zelenico?
Trenirati nikoli nisem zares nehal, zdaj smo se našli skupina igralcev brez kluba, s katerimi se dobivamo vsako dopoldne. Na začetku nas je bilo le pet, potem pa so se začeli nabirati tudi igralci iz prve in druge slovenske lige, s katerimi odigramo kakšen turnir.
Story: Pa kaj zaostajate za svojimi mlajšimi nogometnimi kolegi?
Moram se pohvaliti, da sem jim zlahka kos, tako kondicijsko kot v sami igri. Če si dober, in to pokažeš s svojo igro, nimajo niti podlage, da bi te zbadali glede starosti. Pred treningom lahko govorijo, kar hočejo, vendar jih na igrišču lahko potem hitro demantiraš.
Story: Že pred tedni je v javnost prišla informacija, da boste svojo nogometno pot nadaljevali v Avstriji, vendar novice niste potrdili. Torej je res?
Dogovori so sicer še v teku, vendar se 15. januarja odpravljam tja, da podpišemo tudi pogodbo. Vse sem se že dogovoril s predsednikom kluba Hermagor, sicer legendo avstrijskega smučanja Arminom Assingerjem, s katerim sva se zelo ujela, tudi poslovno je zelo uspešen in verjamem, da so vse možnosti odprte.
Napisala Anja Kontrec
Fotografije Primož Predalič
Več v reviji Story
