Dva največja domača rok benda bosta združila moči kot Siddharta x Big Foot Mama na enkratnem skupnem nastopu v sklopu glasbenega spektakla v areni Stožice, ki bo 9. decembra gostila deseti Ritem mladosti.
Tomija, Grego in drugih osem prekaljenih muzičarjev smo ujeli pri ustvarjanju uradnih fotografij ter preverili, kaj se sploh kuha.
Siddharta in Big Foot Mama sta že igrali na istih odrih, a ta nastop bo drugačen. V čem, kaj je bistvo tega projekta?
Tomi: Predvsem to, da bomo nastopali skupaj. To je velika razlika. Igrali smo že mi pred njimi in oni pred nami, na istih festivalih in posebnih dogodkih. Na Ritmu mladosti pa bomo prvič igrali skupaj. To ne bo kakšna borba, spopad, ampak bi radi skupaj naredili veliko glasbeno bombo. Vsi bomo na odru hkrati in pričakujem, da bomo ustvarili nekaj posebnega, nepozabnega.
Tako eni kot drugi ste že nastopili v Stožicah. Kaj dela to prizorišče posebno?
Grega: Vsaka dejavnost ima vrhunec in za slovenske bende so to Stožice. Tako nam kot našim prijateljem je že uspel naskok nanje in komaj čakam, da jih letos osvojimo skupaj. Stožice so pripravljene, pa da vidimo, kakšno zgodbo bomo ustvarili iz tega momenta.
Tomi: Kot je povedal Grega, je to največja arena v Sloveniji, sprejme več kot 10 tisoč ljudi, mi pa, v nasprotju z Big Foot Mamo, Stožic še nismo napolnili – je pa res, da smo nastopili zunaj, na stadionu.
Lahko že izdate kakšen sladkorček, ki ga pripravljate za ta nastop?
Grega: Smo še čisto na začetku, skupnih vaj še nismo imeli, za zdaj se pogovarjamo, usklajujemo ideje, se bo pa gotovo iz vsega skupaj razvil tudi kak presežek. Osnova je jasna: dva benda na dvojnem odru v sočasnem nastopu, osem glasbenikov in dva pevca v eni zgodbi, zgrajeni na hitih obeh bendov. Ne dvomim, da bo pestro, dobra energija, in prepričan sem, da ne bo Stožic nihče zapustil razočaran. V to zgodbo smo šli z željo, da damo poslušalcem še več, kot dobijo na koncertih ene ali druge skupine.
Tomi: Pogovarjamo se, da bomo nekaj skladb zaigrali skupaj, pri kakšni zamenjali člane bendov, naredili kak kolaž, a kot je povedal že Grega, smo šele čisto na začetku, sredi ustvarjalnega procesa in ne moremo povedati še nič konkretnega. Hočemo, da se vsi počutimo dobro, nikogar posebej ne izpostavljamo in da pridemo do neke skupne energije. Če bo prevladal rokenrol, bodo tudi ljudje v dvorani del te atmosfere, hočemo pa narediti nekaj, česar še ni bilo.
Pevec je prvi obraz benda, a punce stavijo na basiste. Kje je težje držati tempo: na odru s Tomijem in Skočirjem ali s puncami? Kdo hitreje odpušča napake?
Jani: Pri držanju tempa sta situaciji v bendu in doma zelo podobni. Napake so v glasbi do neke mere zaželene, so sestavni del ustvarjalnega procesa in iz napak nastanejo včasih največji hiti. Ob napakah v odnosu pa se naučiš odnos zares ceniti in napake se moraš naučiti znati popraviti. Punce, se mi zdi, da napake lažje odpuščajo kot moški.
Alen: Za pevce itak pravijo, da so 'dile', tako da bistvene razlike v tempu ni, punce pa po mojih izkušnjah napake odpuščajo težje kot Grega in Tomi.
Najbolj zabavna reč, ki ste jo slišali o BFM?
Tomi: Slišim veliko zabavnih stvari, a nič od tega niso trači, vse je res – ni pa vse za javnost. (smeh) Sem pa prepričan, da najboljše in najbolj zabavne zgodbe še pridejo, sploh zdaj, ko bomo preživeli nekaj več časa skupaj.
Kateri je vaš najljubši Siddhartin komad, Grega?
Grega: Ne morem izbrati le enega. Lahko tri? Samo edini, Klinik in Na soncu. Ne vem, zakaj ravno ti trije. Sem glasbenik, tega ne znam razložiti, a vsak od teh treh komadov se me je ob izidu, ko sem jih prvič slišal, dotaknil na prav poseben način. Takoj sem vedel, da so to veliki, močni komadi.
Pa vaš najljubši komadi BFM, Tomi?
Tomi: Pa bom še jaz omenil tri. Prva, ko je bila Siddharta še v povojih, me je zadela Mala nimfomanka. Naslednji prelom BFM je bil vsaj zame Led s severa, še en ekspliciten komad, ki mi je zelo všeč, pa je Nekaj sladkega.
Novo na Metroplay: "Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del