Po Poti v x vas bodo odpeljali poslušati Strele v maju. Siddharta že 20 let spada med najuspešnejše in najpriljubljenejše glasbene skupine na slovenskih tleh, okroglo obletnico so lani nadgradili z dvema novima albumoma, letos pa jo bodo obeležili še na koncertu v Križankah. Mi smo jih obiskali v njihovem ustvarjalnem studiu, kamor sta nas povabila basist Jani Hace in bobnar Boštjan Meglič.
Story: Od prve plošče do koncerta za Bežigradom in albuma Ultra. Česa ste se v 20 letih naučili?
Boštjan: Ogromno smo se naučili, saj ti vsako sodelovanje, vsak koncert pomeni le še izkušnjo več. Predvsem smo napredovali v osebnih odnosih, saj nam je po vseh teh letih uspelo obdržati prijateljske vezi in Siddharto. V tej postavi namreč nastopamo že 15 let.
Jani: Res je, najpomembnejše je prav to, da smo se naučili živeti sami s seboj. Kot so mi zaupali fantje, so na začetku imeli težave z zbiranjem denarja za prve posnetke, danes pa smo se razvili do te meje, da to ni več potrebno. Skupaj smo šli skozi prepade in prebredli številne situacije. To je izkušnja, ki ti vedno pride prav in jo prenašaš tudi na družino.
Story: Bliža se junijski koncert v Križankah. Lahko obiskovalci pričakujejo predvsem novejše pesmi ali tiste vaše 'evergreene'?
Boštjan: No, velik poudarek bo predvsem na zadnjih dveh albumih. Seveda pa bomo vključili tudi pesmi s prejšnjih albumov. Radi bi ti dve desetletji praznovali z oboževalci, saj smo lani zaradi nastajanja plošč večino časa posvetili snemanju v studiu, letos pa bomo skupaj praznovali in se zabavali.
Story: Ste bili tudi ob izdaji zadnjih dveh albumov na trnih, kakšen bo odziv javnosti?
Jani: Ah, ne. Zadnja leta smo si zadali veliko dela, ki zahteva veliko vloženega časa in truda. Posneti 20 pesmi ni problem, vendar vsako izmed njih začeti z nič - no, to zahteva ogromno pozornosti in na koncu nas je zato že malo 'basal čas'. Vendar tako mora biti, časovni pritisk je dobro vplival na nas. Če imaš preveč časa, hlepiš po perfekciji, ki je nihče niti ne išče. Strele v maju je kar demo posnetek na albumu. Bil nam je tako všeč, da smo vedeli, da ga bolje ne bomo mogli zaigrati. Uspelo nam je že v prvo!
Story: Na koncertu se vam bo pridružil tudi pevec Damir Urban, s katerim ste posneli pesem Strele v maju. Kako so se vaše poti križale?
Jani: Vse se je začelo razvijati iz vzajemne simpatije. Njegova dela poznamo že od prej, tudi on je seznanjen z našimi skladbami, nekajkrat pa smo celo nastopili na istem odru. Duetov na ravni medsosedskega sodelovanja je malo, zato smo želeli to famo premakniti in z glasbo spet poslati pozitiven signal. Urban se je nanj odzval in se odločil za sodelovanje pri pesmi Strele v maju. Strele v maju ... zakaj, kdo se strelja v maju? Ni mu bilo nič jasno, dokler naslova nismo prevedli v hrvaščino.
Story: Koncert bo sicer potekal na začetku junija. Lahko pričakujemo pokanje strel?
Jani: Vremensko bolj upamo, da bo lepo, kar pa se tiče koncerta, bo seveda pokalo z odra. Itak!
Story: V dveh desetletjih se je spremenila tudi slovenska glasbena scena. Na bolje ali na slabše?
Boštjan: V vsakem obdobju so plusi in minusi. Takrat so imeli slovenski bendi boljše možnosti za predstavitev svoje glasbe, saj so na radiih in televizijah večjo pozornost posvečali slovenskim ustvarjalcem. Danes oddaj s slovensko glasbo skoraj ni več, zato si je težko izboriti prostor. Po drugi strani pa je zdaj lažje priti do instrumentov, do svojega studia ... Nikoli pa ni idealno!
Jani: Danes se vse seli na splet, ta je postal ogromen prostor, ki ga je nemogoče nadzirati. Spremenila se je tudi hitrost procesa ustvarjanja glasbe. Včasih si vse leto pričakoval nov album Michaela Jacksona, na dan izdaje pa so se v trgovinah vile vrste ljudi, pričakovanje je bilo na vrhuncu. Danes pa se vsak dan zgodi veliko izdaj albumov številnih znanih izvajalcev, pa sploh vedel nisi, da so izšli.
Story: S spletom pa so za dokazovanje svojega glasbenega talenta dobili možnosti tudi številni mladi bendi.
Jani: Seveda, vendar moraš biti še toliko bolj drugačen, toliko bolj samosvoj. Dnevno nas obsuje gora informacij, zato moraš kot posameznik ali skupina resnično izstopati. Pokazati moraš nekaj novega, neznanega.
Story: Le redkim glasbenim skupinam se uspe na sceni obdržati 20 let. Nam zaupate, kako vam je uspelo?
Boštjan: Pravi ljudje na pravem mestu! Odnosi med nami so urejeni, veliko se pogovarjamo in skupaj preživljamo čas. Smo odprti za nove ideje in sprejemamo ideje drug drugega. Gledamo, kaj je dobro za Siddharto, in ne le za vsakega posameznika. Mislim, da je to ključ do uspeha.
Story: Do konfliktov pa vendarle prihaja?
Jani: Ja, saj smo vsi krvavi pod kožo. Včasih pride do nestrinjanj na osebnem nivoju, ko ti kdo stopi na žulj. Vendar znamo stopiti korak naprej ali nazaj in iti čez. Včasih se ti nekaj ne zdi prav, vendar prespiš in premisliš.
Story: Zaradi česa pa se morda največkrat sporečete?
Jani: Naši konflikti so bolj kreativne narave. Sto ljudi, sto čudi. Vsak izmed nas ima zelo specifičen okus, kot da prihaja iz svojega filma. Le naši 'staroselci' Tomi, Primož in Boštjan so rasli skupaj z eno vrsto glasbe.
Boštjan: Pa vendar je tudi to priporočljivo za bend. Vsak posluša svojo zvrst glasbe, pri sebi razmisli in svoja razmišljanja deli z drugimi.
Jani: Res je. Vendar pa se nikoli še nismo hudo sporekli. Morda je drugače pri bendih, ki eno leto preživijo na turneji in se tako prenašajo 356 dni v letu, dobre in slabe lastnosti članov.
Story: Tudi v prostem času poslušate rock?
Jani: Poslušamo vse, od stare do nove glasbe. Včasih sem raziskoval glasbo, ki je nisem začutil v mladosti, od klasike do jazza. Kot glasbenik moraš spekter znanja in okusa razširiti, da si lahko nato oblikuješ svojega.
Story: Poleg glasbe pa vas doma čakajo tudi družine in otroci. Bi si nekoč zaželeli, da bi tudi podmladek zaigral pri Siddharti?
Boštjan: No, moja je še premajhna, tako da bomo videli, kaj bo. Janijevi bodo pa zdaj zdaj. (smeh)
Jani: To bo popolnoma njihova odločitev. Čeprav mene morda starši niso kaj hudo podpirali, sem jim vseeno nadvse hvaležen. Igranja mi seveda niso preprečili, niso pa ga tudi ravno odobravali. To je bil nekakšen moj upor, tako kot to počno vsi najstniki.
Boštjan: Če so starši preveč globoko v glasbi, v smislu, da dobiš, kar si zaželiš, to morda na otroka ne vpliva najbolje. Poslušati morajo sebe! Doma sem vedno imel podporo staršev, vendar sem se moral kljub temu boriti za instrumente, in se zato ogromno naučil.
Story: Si predstavljate, da bi hodili v službo osem ur na dan, pet dni v tednu?
Boštjan: Ah, ne. Morda se je to zdelo sprejemljivo v času, ko sem hodil v šolo, zdaj pa že dolgo ne več. Igranja ne jemljem kot službo, ker v tem neizmerno uživam.
Jani: Vsi smo v preteklosti opravljali priložnostna dela, vedno pa si stremel k temu, da boš lahko ustvarjal le glasbo. Če delaš za to, se to slej ko prej zgodi. Vidiš, da je bistveno, da plavaš in delaš stvari najbolje po svojem občutku.
Story: Kaj pa bi postala, če se vajine poti ne bi srečale z glasbo? Kaj bi postala, če bi želela ugoditi staršem?
Jani: Uf, ne vem, najbrž bi delal nekje na pošti.
Boštjan: Jaz sem začel v Siddharti že v prvem letniku srednje šole. Glasba se je nato izkazala za edino možno. Pred tem sem seveda delala kot natakar, v tovarni ... Res je, da kot glasbenik živiš 24 ur na dan, vendar mi paše. Sam nimam časa, ko ne vem, kaj bi počel sam s seboj.
Napisala: Nika Arsovski
Novo na Metroplay: ""Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del
