Dve čudoviti glasbenici, polni pozitivne energije in dobre volje. Simona Vodopivec in Alenka Godec, ki ju lahko občudujemo kot dinamitki v priljubljenem muzikalu Mamma Mia, bosta ob koncu poletja kuliso grških otokov zamenjali za nunska oblačila.
Letošnje poletje ne bo le morsko obarvano, saj vas v avgustu čaka kar precej nastopov. Ste imeli dovolj časa za odklop možganov?
Simona: Res je, avgust bo zelo nunsko obarvan. Nune v akciji bomo v avgustu stestirale tri krasna prizorišča, ki se jih zelo veselimo. Na 25. avgust pa ne smeva preveč misliti. Takrat bo namreč muzikal Mamma mia! doživel zadnjo uprizoritev v Križankah. Težko se bo posloviti od nečesa tako lepega in velikega. Zato bo tudi slovo čustveno, a ostalo bo nešteto čudovitih spominov, za katere bova večno hvaležni.
Ste tudi na plaži razmišljali o projektih, ki so pred vami, ali ste lahko popolnoma odklopili?
Alenka: Lepe stvari in lepe projekte imam v glavi stalno, nočem jih odklopiti … ker me motivirajo in spravljajo v dobro voljo.
Simona: Ne vem, kako mi to uspe, ampak sploh v prvem delu počitnic zelo malo razmišljam o naših projektih. Morda zato, ker se ukvarjamo tudi s produkcijo, ki je izjemno naporna. Če pa že začnem, me Jurij kaj hitro ustavi, saj hoče resnični odklop. No, bolj ko se bliža nova sezona, večkrat se ujameva v tovrstnih pogovorih. Vsekakor pa je lepše razmišljati o akciji na odru kot o producentskem delu.
Si tudi tekom dneva kdaj zažvižgate kakšno melodijo iz muzikalov, v katerih nastopate?
Alenka: Oh, jaz še celo posnamem kak delček in ga delim na svojem FB-profilu, po novem pa tudi na Instagramu. (smeh)
Simona: Žvižgam sicer ne, ampak polglasno brundam. Velikokrat. Največkrat, ko kolesarim. Takrat ponavljam besedila predstav, pesmi, razmišljam o novih projektih …. Ja, takrat pa!
Kar nekaj igralk, glasbenic, ki nastopajo v muzikalih, mi je zaupalo, da imajo njihovi domači že polno glavo melodij. Je tudi pri vas doma tako?
Alenka: Hm, moja dva sta kar trpežna, predvsem pa sta naša velika fena. Jaz sicer svoje tekoče 'domače naloge' opravim dopoldne, ker imam pri tem rada mir. Ampak vsake toliko tudi sina in moža pozabavam s kakim kratkim nastopom. Še posebej v času, ko se na muzikal pripravljamo in je treba tudi doma vaditi več kot običajno.
Simona: Vadim in učim se najraje v popolnem miru, tako da se vedno umaknem. Kadarkoli imam priložnost, za tovrstne aktivnosti izkoristim vožnjo z avtom. Projekti, v katerih nastopam, so v glavnem pod streho naše produkcijske hiše, tako da me 'morajo' moji družinski člani, predvsem mož, neštetokrat poslušati na nastopih. So pa kar kritični navijači. (smeh)
Ob kateri ponovitvi muzikala se na odru počutite povsem suvereno?
Alenka: Uf, težko rečem. Nune v akciji so moj drugi takšen izziv in še en top projekt. Sama pred vsako predstavo, ni važno katera po vrsti je, ponovim svoje tekste. Pri obeh muzikalih je ekipa enkratna, oba muzikala me navdihujeta in osrečujeta, ko pa si enkrat del take produkcije, stremiš k temu, da daš od sebe najboljše.
Simona: Ko sem bila članica Moped showa, smo zaradi aktualnosti besedil delali večinoma iz rok v usta. Bili smo res uigrani, pa vendar je tak način zelo stresen. Z leti opažam, da mi zelo ustreza, da je čim manj nepredvidljivih situacij, da so zadeve dobro pripravljene. To mi daje zaupanje in samozavest, da lahko svoj nastop najbolje opravim. Po peti ponovitvi se sprostim, po deseti pa res uživam.
Glede na to, da se družite že kar dobra tri desetletja, bi lahko rekli, da ste si v nekaterih točkah še bolj podobni kot nekoč?
Alenka: Mislim, da smo si vse tri, Simona, Damjana (Golavšek, op. p.) in jaz v mnogih stvareh podobne, obenem pa ostaja vsaka svoja. In v tem je čar. No, Mamma mia! je našo osebno povezanost definitivno prinesla na plano v vsej svoji veličini, če k temu prištejemo še dejstvo, da skupaj res zvenimo uglašeno, sta to dva zelo pomembna dejavnika, zaradi katerih misli trio Dinamitke nadaljevati skupno pot tudi po zadnji predstavi Mamma mie!.
Kaj vas poleg glasbe in skupnih projektov najbolj povezuje?
Simona: Če pogledava nas tri Dinamitke, smo isti letnik, vsaka je prehodila svojo pot, se srečala z različnimi življenjskimi situacijami in preizkušnjami, tako da tem za pogovor nikoli ne zmanjka. Smo iz različnih koncev Slovenije, vsaka ima svoje obveznosti, družino, a ko začutimo, da je bila pavza predolga, se organiziramo. Znamo se usesti v avto in se podati recimo v Trst. Malo v šoping, kaj dobrega pojest in predvsem klepetat do onemoglosti. Da ne govorim o trenutkih, ko se režimo do solz!
