V koprski športni dvorani Arena Bonifika se bodo 3. februarja 2018 z nepozabnim koncertom poklonili Primorcu Danilu Kocjančiču, glasbeni legendi in enemu od največjih avtorjev slovenske glasbe, ki je pred petimi leti po dolgem zdravljenju izgubil boj z zahrbtno boleznijo.
Ob tej priložnosti bodo na odru znova skupaj zaigrali člani zasedbe Danilo Kocjančič & Friends v sestavi Ladi Mljač, Jadran Ogrin, Matjaž Sterže, Zdenko Cotič in Mitja Stropnik ter številni prijatelji, glasbeniki glasbenega velikana iz Kopra, kot so Drago Mislej Mef, Slavko Ivančić, Tulio Furlanič, Tinkara Kovač, Janez Bončina Benč, Rudi Bučar, Matjaž Jelen, Tomaž Domicelj, Neisha in Klapa Solinar. Kot poseben glasbeni gost pa bo na koncertu nastopil Danilov sin Tine Kocjančič, vsem bolj znan kot didžej Valentino Kanzyani, ki bo očetovo zgodbo predstavil v svoji unikatni glasbeni interpretaciji.
Svetovno priljubljenega didžeja smo ujeli ravno v tujini in zaupal nam je, kako je bilo nekaj let po očetovi smrti, in o njunem odnosu. Koprčan je bil iskren ter je prvič javno razkril nekaj svoje zasebnosti:
"Odnos med nama z očetom je bil na začetku precej težaven, saj ga nisem dosti zanimal. Vedno je bil popolnoma osredotočen na svoje glasbeno delo, zato je bil malo doma. Ko pa je bil, je cele dneve vadil," razkrije Kanzyani in nadaljuje: "Nato se je ločil od mame in po ločitvi sem ga zelo malo videl. Šele po mojem tridesetem letu sva se končno zbližala kot oče in sin in večkrat uživala skupaj. Začel je hoditi na moje nastope v tujino. Ibiza mu je bila zelo pri srcu in me je večkrat obiskal. (smeh) Ravno na otoku Ibiza sem ga kot sin malo bolje spoznal in hkrati tudi on mene. Bilo je kratko, a vendarle zelo pomembno, da sva to doživela, preden nas je zapustil."
Tinetov oče Danilo je pomagal številnim glasbenikom na njihovi glasbeni poti, zato nas je zanimalo, kaj je prenesel na sina, ki je danes priljubljen didžej po vsem svetu. "Na začetku mu ni bilo prav nič všeč, da me sploh glasba zanima. Tako da nisem imel njegove spodbude, še manj spodbudnih besed. Želel si je, da bi počel kaj drugega. Tako da me je na začetku to v bistvu dosti 'zabremzalo', ker sem kot otrok najprej želel igrati na bobne oziroma kakšen inštrument. A hvala gre prav njemu, da sem to preskočil in našel pozneje svet gramofonov in plošč ter postal didžej."
Ker ima priljubljen Koprčan številne obveznosti v tujini in je nenehno na poti ter nastopa v elitnih in prestižnih klubih oziroma na elektronskih dogodkih, smo za konec želeli izvedeti, katera od številnih očetovih glasbenih uspešnic je nanj naredila največji vtis.
"Oče je bil ponosen na vse, a vsaka najnovejša mu je bila vedno najbolj zanimiva. (smeh) Spomnim se, ko sem kolegu Ricardu Villalobosu v studiu na Ibizi dal poslušati eno od prvih očetovih pesmi iz časov skupine Kameleoni, pesem Sijaj izgubljene ljubavi. Takrat je bil na obisku tudi oče. Mislil sem, da že spi, a je prišel do studia in slišal, kaj predvajam kolegu. Oče me je pošteno oštel, zakaj kolegu ne dam poslušati kaj bolj svežega. Meni je ta pesem iz časov Kameleonov osebno zelo lepa, s posebnim sporočilom. Imata pa poseben pomen zame tudi pesmi Pogum in Senca."
Besedilo: Alojz Petrovčič // Fotografije Primož Predalič, Goran Antley, osebni arhiv
