Nezadovoljstvo na nacionalni televiziji se širi med ljudi in v zadnjem času je res težko pojasniti, kaj se dogaja z vodstvom televizije, ki zadnje čase odpušča ljudi in spreminja programske sheme. V tem na videz brezizhodnem labirintu se je znašla tudi Miša Molk, ki je posebej za našo revijo spregovorila o pereči temi in zastavila nekaj vprašanj svojim nadrejenim, na katera do danes ni dobila nobenih konkretnih odgovorov. Izkazalo se je, da zdaj na nacionalni televiziji 'za stalno' ostajajo zgolj slaba komunikacija, mobing in šikaniranje, kot je za Story povedala cenjena voditeljica.
Story: Miša, kar nekaj časa poslušamo, da boste kmalu dobili oddajo, in toliko govoric je že bilo glede tega. Povejte nam, kakšno je stanje in ali vam je že bilo ponujeno kaj konkretnega?
Bilo je le nekaj, zgolj nekaj pogovorov in nekaj protislovnih, nedorečenih povabil. Ponujali so mi stvari, za katere so vedeli, da jih bom zavrnila, toda očitno so mi jih ponujali prav zato, da bi jih zavrnila in da bi lahko rekli, da 'zavračam' delo. Za oddajo, ki so mi jo nazadnje ponudili, pa sem šele 24. junija izvedela, da je v terminskem načrtu. Glede na to, da že toliko časa delam na javni televiziji (večino v razvedrilnem programu), želim tu še naprej delati, toda profesionalno, po standardih javne televizije. Ponudbe z razdelano vsebinsko zasnovo še nisem prejela - od nikogar. Nimam pa nobene potrebe po 'pojavljanju' v napol pripravljenih, nedomišljenih in histerično navrženih 'projektih', ki so brez vizije in ki so pod nivojem javne televizije. Sem pač perfekcionistka, tudi zelo odgovorna. Nikoli ne vidim le svojega drevesa, ampak ves gozd. Zato tudi ne želim, da se moj 'problem' rešuje posamično, ampak v okviru celotne slike. Saj nisem edina, ki se je znašla v taki situaciji. Kratkoročnega načrtovanja ne podpiram. To je bolezen, ki bi jo morala javna televizija že davno preseči, a jo zdaj znova muči. Treba je vedeti, kaj želimo doseči s to ali ono oddajo, kako je umeščena v preostali program, kateri žanri nam primanjkujejo, kje smo presežni in kje pomanjkljivi. Imeti oddajo - ali celo, kot se včasih sliši, imeti 'svojo' oddajo - ni moj karierni cilj. Ustvarjati dober program - to pa je moj cilj.
Story: Kaj se na nacionalki dogaja za zaprtimi vrati? Se vam zdi, da je vse preveč ega in ženske 'fovšije'?
Morda tudi, kar je seveda slabo, a s tem se ne obremenjujem. Gre predvsem za pomanjkanje učinkovite komunikacije pa za mobing, za nenehno šikaniranje posameznikov. Tudi mene. Ko sem videla oddaje, ki so nastale pod urednikovanjem Maria Galuniča, ki nosi odgovornost za neuspešne programske odločitve in finančno škodo, mi je bilo jasno, da na razvedrilo gleda povsem drugače kot jaz. Na moje vprašanje, ali in kje vidi možnost za moje nadaljnje sodelovanje v razvedrilnem programu, je cinično in vzvišeno odpisal, da ni dolžnost "vsakokratnega odgovornega urednika, da angažira Mišo Molk". In dodal: "In zdaj naj še pojasnjujem, zakaj ni tako." Potem so se pogovori nadaljevali drugje. Nekaj dopisovanj, nekaj pogovorov, nič dorečenega. Le to, da naj bi šlo za pogovorno oddajo. Zmeda! Nad predlogom za poletno oddajo je bila direktorica zelo navdušena, pa je spet vse zamrlo. Novi in novi komunikacijski šumi. In nič se ne zgodi. Kot da nočejo, da bi se kaj zgodilo. Želim odgovore na vprašanja, ki sem jih nadrejenim zastavila, da bomo vsi vedeli, kaj hočemo, ne pa, da bomo reševali 'primer Miše Molk'.
Story: Kakšna vprašanja ste zastavili, če ni skrivnost?
Ne, ni skrivnost, saj gre za javno televizijo, zato je prav, da tudi javnost ve, na katera vprašanja bi moralo vodstvo odgovoriti, če noče tavati v temi. Naj vam jih nekaj navedem: Koliko je še drugih načrtovanih pogovornih oddaj? V kakšnih terminih in na katerem programu naj bi se predvajale? Kako naj bi se te oddaje imenovale? Koga bi naslavljale? V kakšnem žanru? Ali nismo že zdaj predvsem 'talking heads'? Ali nismo pozabili, da se televizijo tudi gleda? Zakaj spremembe jeseni, če bomo z novim letom na novo sprofilirali nedeljske pogovorne oddaje? Če ne gre le za nedeljske pogovorne oddaje, temveč za strukturo celotnega nedeljskega večera, čemu potem ta bežni poskus? Ne odobravam zasilnih vrat. Za gledalce in marketing je to popolna izguba. Kako do konsistentnosti teh oddaj? Oddaje so prepoznavne po voditeljih, toda v oddaji Intervju, če naj dam v oči bijoč primer, nikoli ne veš, kdo bo voditelj in o čem bo tekel pogovor. Tu nastopi zmeda. Gledalec nikoli ne ve, kaj bo dobil in kaj lahko pričakuje od oddaje. Isti gostje se kar selijo iz oddaje v oddajo - brez kakšnega posebnega razmisleka. Kdo bo usklajeval vse te goste v pogovornih oddajah? Kakšni so preseki gostov? Prizorišče? Scena? Ambient? Kakšni so produkcijski in postprodukcijski pogoji? Kolikšna sredstva so na voljo? Če oddajo, ki mi je bila ponujena 24. junija, načrtujemo le do konca leta, pomeni, da bi pripravila le štiri oddaje. Zakaj kar naenkrat le eksperimentiranje do novega leta? Kaj po tem? Iščemo parcelo, pogovarjamo se pa že o žebljih? Ima to sploh kakšen smisel? Kot da smo od včeraj. To je podcenjevanje javnosti.
Story: Če bi lahko napisali knjigo o dogajanju v tej ustanovi, kam bi jo uvrstili? Med psihološke trilerje?
Kar se tiče psihopatologije medčloveških odnosov, zagotovo. Stalno kritiziramo politike, obnašamo pa se kot politiki - ukvarjamo se s sabo, namesto da bi se ukvarjali s programi, s kakovostjo vsebine, ki jo javnost od nas vendarle pričakuje.
Story: Pravite, da imate televizijo v krvi, da ne potrebujete kamer in reflektorjev ter da jo izredno spoštujete. Je po vašem mnenju malo ljudi, ki ta medij dojemajo s takšnim zanosom in razumevanjem kot vi?
O ne, ni jih malo. Premalo pa je posluha za dobre ustvarjalce, tako zaposlene kot honorarce, in bojim se, da ljudje že obupujejo. Vzdušje ni spodbudno. Šepeta se, šepet pa pove več kot vse najbolj bučno kričanje. Za kreativnost - in televizija je kreativni medij - je to katastrofalno.
Story: Ste res 'odpisani', kot ste zapisali na družabnem omrežju?
No, direktorica pravi, da me ceni, da verjame vame. Potem ji pa v javnosti hitro uide kakšna povsem nenadzorovana izmišljija. Njene besede na novinarski konferenci so žal le še en trušč v komunikaciji, ki jo poskušava vzpostaviti na profesionalnem nivoju. Njeni jeza in nervoza se morata 'odrešiti' s takojšnjim napadom na nekoga, ki naj bi bil morda celo 'uržah' za medijske odzive na ravnanje TV SLO. Omislila si me je kot sovražnico, toda nisem zrcalce na steni, ki laže.
Story: Na svojem družabnem profilu ste sicer zelo aktivni. Je to zato, ker se samo tam lahko publiki, prijateljem in oboževalcem izrazite brez cenzure in z odprtim dialogom? (Tukaj vas nihče ne popravlja in krajša.)
Pač nimamo Hyde Parka. Toda nekatere stvari je treba povedati tudi javno, ker gre za javno televizijo in ker se vse to v programih javne televizije pozna. Ljudje se sprašujejo, kaj se dogaja. To se dogaja!
Story: Velikokrat slišimo, da en pogled na družabno omrežje posameznika dokaj jasno pove, v kakšnem stanju je človek. Če bi si svojega ogledali iz perspektive nekoga tretjega, kaj bi si mislili?
Moji posti so tako različni, da bi jih bilo nemogoče zvesti na skupni imenovalec, jasno je le, da sem kritična - v kritičnih časih drugačna niti ne bi mogla biti. Nič me ne moti, če imajo ljudje v svojih pisarnah fikuse, zelo pa me moti, ko se ljudje obnašajo kot fikusi - ali pa fikusi celo postanejo.
Story: Mediji so že 'pograbili' vaše najbolj 'sočne komentarje' glede Mance Košir in Zvezdane Mlakar, pri katerih niste skoparili z besedami. Za Zvezdano pravite, da je patetično cukrena in igralsko šmirantska, rekli pa ste tudi, da ne potrebujete hvale Mance Košir, ki je prodana duša ... Stojite za temi izjavami?
Seveda. Zvezdana močno pretirava, Manca naj pa že neha 'skrbeti za moje zdravje'.
Story: Bi zase rekli, da ste zelo čustvena in neposredna oseba? Se je to vedno izkazalo kot dobro?
Ne, to ni vselej dobro. Toda tudi sladka udinjanja niso bog ve kaj.
Story: Kaj si pravzaprav najbolj želite, kar se vaše nadaljnje kariere tiče? Ste z idejo o svoji oddaji zaključili?
Nič ni najbolj. Vse je tu in zdaj. Če bom še pripravljala kakšno oddajo, je ne bom delala zase, ampak za gledalce.
Napisala Manja Plešnar
Fotografije Mimi Antolovič, Žiga Culiberg, osebni arhiv
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču
