Na slovenski obali, v njegovem ljubljenem Portorožu, smo obiskali Slavka Ivančića, ki se je po nesreči vrnil v najlepšem slogu – z novim albumom Med valovi in oblaki.
Njegovo domovanje je bilo prav res med morskimi valovi in oblačnim nebom, ki je ta dan zakrivalo sonce. Nam pa je pogled najprej ušel na lepo negovan vrt njegove žene Irene in otroško igrišče s peskovnikom. “Tukaj se usedemo, se zakopljemo v mivko in peskovnik. Potem pa Jure kaj 'šraufa', Marina pa je že frajerka,” nam je zaupal Slavko, ki ima svoje vnuke neizmerno rad. Mala Marina je večkrat z dedkom tudi že zapela, saj je deklica po dedku podedovala glasbene gene. In zakaj ga imajo njegovi malčki najraje?
“Samo nono, nono. Vse naredim zanje. Moja žena obvlada vzgojo še iz šolskih dni. Ko sta bila otroka rojena, sem veliko časa preživel v tujini. Če se je le dalo, sem si vzel čas za otroka, ko je Iva šla v šolo, sem rekel: Fantje moji, brez zamere, jaz grem domov. Pri Marku me ni bilo doma in nisem želel ponoviti napake. Za vse je skrbela moja žena. Vrt je njeno veselje. Rad bi ji vrnil, a ni preprosto,” pove Slavko, ki je naslovno pesem na novem albumu posvetil prav ženi Ireni. Tudi danes rad razvaja svoje vnuke, kot je nekoč otroke. Vsakič, ko se je vrnil iz tujine, je darila zložil iz kovčkov, žena ga je prosila, naj jim vsak dan pokloni enega, on pa je želel dati kar vse hkrati.
Pa mu je žal, ker je zamudil odraščanje svojih otrok? “Ja, žal mi je. A če bi danes razmišljal o tej zgodbi, bi spet izbral glasbo. Vzgojen sem bil kot glasbenik. To isto kariero bi naredil, a malo drugače,” skesano prizna Slavko in doda, da ni bil ustvarjen za delo v pisarni: “Želeli so me postaviti za župana. Ampak jaz sem svoboden, spim ali do sedmih ali pa do desetih. Vem, kaj moram narediti, potrudim se.”
Besedilo: N.A. // Fotografija: Helena Kermelj
Novo na Metroplay: Novinar izza nagrade | N1 podkast s Suzano Lovec