Anita Bergant je slikarka, ki s svojim delom opozarja nase.
Njen navdih so posebne punčke – Urške, ki jih je opeval že France Prešeren. Anita prihaja iz Kranja, natančneje z Mlake pri Kranju. Njena velika ljubezen je bilo slikanje, ki ga je spoznala že v zgodnjem otroštvu. Željo po študiju na likovni umetnosti je zamenjala arhitektura, a strast do umetnosti nikoli ni izginila. "Ko smo mladi, sanjamo o tem, kakšno življenje si bomo ustvarili, kaj bomo delali in kdo bomo postali. Potem pa nas pota pripeljejo v povsem drugačne vode in znajdemo se v svetu, ki ni bil na našem seznamu. Tako sem pristala v finančnih vodah med številkami, ki so po svoje prav tako umetnost, če jih tako želiš videti. Moje slikanje je postal moj hobi, ki se mu nikoli nisem odrekla."
Po klicu prijateljice iz Londona je znova zajadrala v svet domišljije in nastale so prav posebne punčke. "Ker me v zvezi s slikanjem vse veseli, sem bila zelo vesela njene ponudbe in jo z veseljem sprejela. Potem se je začelo razmišljanje o tem, kakšne naj bodo, in odločila sem se, da najprej narišem kar z oljem na platnu, kot sem vajena, in če ji ne bo všeč, bo ostala meni. Prijateljici sem poslala fotografijo prve punčke in jo vprašala, ali bi bile takšne primerne oziroma sprejemljive. Na moje veliko veselje je bila nad njo navdušena in tako sem pisarno po dolgih letih zamenjala za atelje," pove Anita. Umetnica je v vsaki punčki našla del sebe ali del razpoloženja, ki ga je čutila. "Tako so nastale mile, vesele, jezne, žalostne, lepe, damske, prevzetne, otoške ... takšne, kot pač 'punčke' smo."
Foto: osebni arhiv
Novo na Metroplay: ""Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del