Slovenci dobro obvladamo tuje jezike

Slovenci dobro obvladamo tuje jezike (foto: Osebni arhiv) Osebni arhiv
Vir: Story
19. 11. 2017

"Več jezikov znaš, več veljaš" je rek, ki se je za posebej resničnega izkazal tudi v časih, ko je tujina praktično na dosegu roke.

Da slednje še kako drži, nam je v kratkem pogovoru zaupala Beatrice Šlamberger, direktorica jezikovnega centra Berlitz Slovenija, ki je svojo pot v svetu dvojezičnosti začela že kot deklica.

Story: Beatrice, če se ne motim, ste rojeni v Nemčiji. Kaj vas je pripeljalo v našo prestolnico?

Res je, rojena sem v Nemčiji, kjer sem živela do 19. leta. Ker pa sta oba starša Slovenca, sem že kot otrok redno preživljala počitnice v Sloveniji. Bila sem preprosto zaljubljena v Slovenijo in pravzaprav se nikoli nisem počutila kot Nemka. Ko sem se odločala o izbiri univerze in je bila selitev od doma neizogibna, sem izbrala Ljubljano namesto Münchna - in tukaj sem še danes.

Story: Doma pa ste se sporazumevali v dveh jezikih?

V resnici ne. Ker sta starša Slovenca, smo doma govorili slovensko. Seveda sem preklapljala med nemščino in slovenščino, že vse odkar sem začela obiskovati vrtec, pa potem v šoli. Že od majhnega sem torej dvojezična.

Story: Danes ste področna direktorica Berlitza Slovenija. Koliko vam ta vaša dvojezična preteklost pomaga pri opravljanju dela v jezikovnem centru?

Zelo. S tem se je v resnici tudi začela moja pot v Berlitzu. Tu sem namreč kot nemški 'native speaker' (rojeni govorec, op. a.) začela poučevati že v zadnjem letniku študija. Ko sem zaključila študij na ekonomski fakulteti, sem se želela zaposliti na svojem področju ter obenem gospodarstvo in ekonomijo povezati s svojim znanjem nemščine. Ravno takrat se mi je na Berlitzu pokazala priložnost in postala sem pomočnica direktorja. Tako se je začelo. Danes pa lahko rečem, da mi to zelo pomaga. Nemščina je le pomemben jezik, tako v svetu kot tudi v našem podjetju, saj spadamo v to regijo.

Story: Zdaj ste tudi sami mamica. Se z otroki pogovarjate še v katerem drugem jeziku?

To poskušam uresničevati, kolikor je le mogoče. Z otroki si na primer izberemo dan, ko se posvetimo temu, da govorimo v nemščini, da skupaj zapojemo kakšno pesmico v tujem jeziku, poleg tega pa že od četrtega leta obiskujeta tudi tečaj angleščine. S tujimi jeziki se torej srečujeta že vse od malih nog, saj se vsi zavedamo, da se otroci tako najlažje in najhitreje naučijo tujih jezikov.

Story: Pa se vam zdi, da se danes otroci učenja tujih jezikov lotevajo kako drugače, kot ste se ga morda vi?

Mislim, da ja. Tako učitelji v šolah kot tudi starši se čedalje bolj zavedajo, kako pomembno je znanje tujih jezikov. Ob tej priložnosti bi rada pohvalila šolski sistem, ki ima čedalje bolj kakovosten način pouka tujih jezikov. Če pogledam, kako se moji otroci učijo tujih jezikov, opažam, da se angleščine, na primer, lotevajo podobno kot maternega jezika. Skozi igro, govor, pesmi ... na način, da otroci pridobijo posluh za jezik. Mislim, da je ta sistem veliko boljši za otroke kot tisti, ki smo ga bili v šolah deležni pred 30 leti, ko se je odkrivanje tujih jezikov začelo relativno pozno, pa še takrat smo se tega lotili kot učenja formul pri matematiki. Mislim, da prav zaradi takšnega načina danes veliko starejših ne zna drugih jezikov.

Story: Včasih se zgodi, da znamo jezike, pa si jih na potovanjih ali z 'domačimi' govorci ne upamo uporabiti. Imate morda kakšen namig, kako premostiti tremo?

Takšnih primerov je veliko, saj opažam, da nas veliko učencev obišče prav zaradi tega. Tu so na učnih urah z 'native speakerji' namreč prisiljeni, da govorijo v tujem jeziku in s tem izgubijo strah. Pri nas je ne glede na tečaj na urah vedno prisoten rojeni govorec, s katerim učenci vadijo intenzivno komunikacijo in tako izgubljajo strah pred napakami in dobijo novo motivacijo.

Story: Za katere jezike pa se Slovenci zdaj najbolj zanimamo? Katerih se želimo naučiti?

Angleščina je še vedno na prvem mestu, čeprav jo Slovenci zelo dobro govorimo. Poleg tega pa tudi nemščina, ruščina, španščina, italijanščina in francoščina. Trend, ki ga opažam v zadnjih letih, je tudi, da se vedno več mladih odloča za tečaje hrvaščine in srbščine. Podjetja namreč zahtevajo znanje teh jezikov, mladi pa jih, v nasprotju s starejšimi generacijami, ne obvladajo več. Za mlajšo generacijo je to tuji jezik kot vsak drugi.

Story: Kam pa nas vodijo trendi? Katerih tujih jezikov se po vašem mnenju najbolj izplača učiti?

Še vedno velja pregovor Več jezikov znaš, več veljaš. Slovenci načeloma dobro obvladamo tuje jezike, predvsem angleški. Vendar danes to velikokrat ne zadošča več, če govorimo o konkurenčni prednosti. Dodatno je učenje jezika treba razumeti celostno, saj se jezik uporablja v živem okolju. Približevanje in razumevanje kulture jezika sta torej osrednja dela pridobivanja znanja. Odgovor na vprašanje je torej vsakega, ker nam pridobljeno znanje pomaga tako pri profesionalni kot tudi osebnostni rasti. Pri jezikovni šoli Berlitz beležimo največ vpisov na tečaj angleščine in nemščine. 

Besedilo: Kaja Milaniču // Fotografije: Osebni arhiv

Story

Brali ste prispevek, ki je povzet po članku iz revije

Story46/2017

Naročite se na revijo Story:

04 511 64 44 izpolnite spletno naročilnico

Ne spreglejte, revija je lahko tudi lepo darilo.
Podarite naročnino svojim najbližjim.


Priporočamo

Nova Story že v prodaji

Story 46/2017

Story 46/2017, od 09. 11. 2017