Špela Grošelj je v intervjuju priznala, da se z mamo nista vedno dobro razumeli in da sta imeli včasih tudi težka obdobja.
Vidno je, da sta res dobri prijateljici. Kaj je vplivalo na to, da imata zdaj tako lep odnos?
Š: Ko sem bila majhna, mi je mami vedno govorila, da nisem le njena hčerka, ampak tudi njena najboljša prijateljica, ki ji lahko zaupam vse, saj bo znala najbolje svetovati. In res je tako, mami je na tekočem z vsem dogajanjem v mojem življenju, s stanjem na računu, ljubezenskem ipd., in včasih si želim, da česa ne bi slišala, saj sem njen "vse mi povej" vzela čisto zares, a tega ni nikoli izkoristila. Tudi če sem kaj ušpičila, ni bilo nobenih obsojanj. Bila je stroga, a če se je kakšna stvar pripetila, me ni kaznovala, zgolj predebatirali sva, kako bi lahko kakšno zadevo spremenila, da se ne bi ponovila. Prav zaradi tega se tako dobro razumeva. Vmes sva sicer imeli težko obdobje. Ko sem se pri devetnajstih odločila pristopiti k Atomikom in zato nehala študirati, je bilo kar hudo. Pavzirala sem, ker smo imeli s skupino preveč obveznosti, in vedela sem, da bom polovičarska ali v bendu ali pa na faksu, zato sem se odločila, da ne bom študirala. Takrat je moja mama izvedla ukrep, ki ga nisem mogla razumeti. Ukinila mi je očetovo preživnino, ki sem jo morala od takrat naprej pokrivati sama. S tem me je mama zgolj želela naučiti odgovornosti, a takrat sem bila zelo jezna nanjo. Prvič sem rekla, da se bom preselila na svoje, in komaj čakala, da se odselim. Danes pa sem zelo vesela, da se je to zgodilo, ker uspešno krmarim skozi življenje, in že odkar sem se odselila, imam svoj denar, vem, koliko lahko stopim - toliko kot imam dolg korak - in sem racionalna. V mojem poslu je treba nenehno voziti slalom, ker so kakšni meseci dobri, drugi pa slabši, zato imam vklopljen varčevalni sistem, ki mi ga je vcepila prav ona. Sicer je pa mama edina oseba, ki me lahko zelo vrže iz tira še danes, saj točno ve, na katere gumbe je treba pritisniti. Očitno sva si zelo podobni ali pa me samo tako dobro pozna.
M: Vidim, da sem kar dobro naredila, ker je takrat potem dobro služila z Atomik Harmonik, pa tudi, ker sem bila že v penziji, sem ji rekla še, da naj začne plačevati najemnino ali pa ji pomagam poiskati najemniško stanovanje. Bila je zelo jezna, ampak sama sem bila zelo prepričana o tem, da delam prav. Tudi če bi imela veliko denarja, bi naredila enako. Treba je postaviti mejo, da otroci znajo delati z denarjem, saj ga ni problem zapraviti, varčevati je težko. Tako da, je res zelo odgovorna oseba, moram priznati.
Vir: Story
