Špela Grošelj: "Še vedno imam kdaj krizo in bi pojedla vse v hladilniku"

Prav slednje je pred leti izkusila Špela Grošelj, ki je danes vzornica marsikomu. V šovu bo tekmovalcem pomagala pri izzivih, ki jih bodo pripeljali do končnega cilja in želenih rezultatov.

Špela, zadnje dni se pri vas vse vrti okoli izgube kilogramov, teže in počutja. Torej okoli nečesa, za kar bi lahko rekli, da ste bili vsa ta leta v medijskem svetu tarča številnih kritik. Kako danes gledate na to?

Morda imate vi občutek, da se v zadnjih dneh govori o tem, ker se približuje šov The Biggest Loser Slovenija, ki jeseni prihaja na Planet TV, meni pa se zdi, da se o moji teži govori že, odkar pomnim. (smeh) Sprva se je govorilo, da sem predebela, nato se je razglabljalo o mojem hujšanju. Sprejela sem, da je to vedno aktualna tema, in še danes z veseljem odgovorim na vsa vprašanja v zvezi s tem, čeprav se mi zdi, da sem o tem povedala že vse.

V enem od intervjujev ste dejali, da so bili drugi bolj obremenjeni z vašim videzom kot vi sami. Zakaj se raje obregnemo ob druge, kot da bi najprej pogledali sebe?

Ljudje, ki se rajši ukvarjajo z drugimi, to delajo zato, ker je ta možnost bolj enostavna, lažja. S tem premikajo fokus s sebe na druge, ker se ne želijo ukvarjati s seboj. To je namreč preveč boleče. Boleče je priznati in sprejeti lastne napake, sprejeti odgovornost za morebitne neuspehe, se spoprijeti s svojimi vzorci in karakternimi pomanjkljivostmi ... Če pa se ukvarjaš z drugimi, nič ne boli. Še lažje je, ker se tako lahko hitro prepričaš: "Evo, nimam samo jaz težav, tudi drugi jih imajo."

Dobro ste povedali, da se bo vedno našel nekdo, ki mu nekaj na vas ne bo všeč. In če želiš, da te ne kritizirajo, je najboljši recept, da ne delaš nič. Kaj ste se naučili iz tega?

Naučila sem se, da vse, kar počnem, moram početi zaradi sebe, da bom izpolnila svoje želje, cilje. Ker drugih ne bom nikoli zadovoljila in dejansko to tudi ni poanta življenja. V resnici smo kljub vsemu na zemlji sami. Sami sebi moramo odgovarjati, se osrečiti, se imeti radi ... drugi pridejo in grejo.

Najbolj zastrašujoče je to, da se trend debelosti pri nas naglo zvišuje. Neprimeren način življenja, stres, nezdrava prehrana ... Se lahko temu kako izognemo?

To bi bilo sicer bolj vprašanje za stroko, ampak menim, da vsak lahko začne spreminjati trend tako, da začne pri sebi. Zagotovo imamo hitrejši in bolj stresen način življenja od prednikov, a vseeno pozabljamo, da imamo telo zgolj v 'najemu' za čas življenja in da tako, kot bomo z njim ravnali, bo telo ravnalo z nami.

Nekje sem prebrala članek o izgovorih, ki opravičujejo današnjo debelost, češ da je danes atletska postava luksuz, torej za tiste, ki si lahko zdravo prehrano in športne aktivnosti privoščijo. Je kaj resnice v tem? Konec koncev pa so nekatere šport­ne aktivnosti brezplačne.

Dejstvo je, da je nezdrava hrana cenejša. Različni eko, bio oz. t. i. zdravi produkti so občutno dražji od junk fooda, pa vseeno: za tek razen superg ne potrebuješ nobene članarine, za vaje z lastno težo tudi ne. Smo v dobi spleta in porastu informacij, treniraš lahko doma ... Pa tudi kar se hrane tiče, se da zdravo jesti, ne da bi zaradi tega trpela denarnica. Sama vidim problem drugje: nezdrava hrana nas enostavno zasvoji. Sladkor je kot droga, prebrala sem marsikateri članek na to temo in bi rekla, da se nezdravo prehranjujemo, ker smo zasvojeni. Sladkor nam daje trenutni občutek sreče, takrat navidezno izgine marsikateri problem, v resnici pa pademo v začaran krog nezdravega prehranjevanja, ki posledično vodi v debelost.

Način prehranjevanja je tudi pri vas skrbel za odvečne kilograme. S kakšnimi dietami ste se srečevali in koliko so te pokazale neki jojo učinek?

Poskusila sem mnogo različnih načinov prehranjevanja, od beljakovinske diete do diete s sadjem, pa vendarle na moje telo najbolj deluje zmernost. Zmernost pri hrani, zmernost pri treningih in konec koncev tudi pri počitku. Moj največji problem so bile (in so še) sladkarije. Sem namreč večni sladkosned in že, ko se temu odrečem, se poznajo rezultati. Na srečo imam podporo športne prehrane Proteini.si, ki ponuja mnogo odličnih nadomestkov za sladke pregrehe, in tako grešim brez slabe vesti. Odkar sem odkrila Sugar Free Sugar, sem pa sploh vesela. Prvo sladilo, ki je po okusu identično navadnemu sladkorju, le da nima nič kalorij, ne dviguje inzulina, ne povzroča zobnega kariesa ... Super stvar za takšne sladkosnede, kot sem jaz.

Sicer pa se počutim najbolje, ko imam v svoji prehrani dovolj vsega – tako OH kot beljakovin in tudi maščob – in ko treniram. Obdobja brez treninga – zaradi pomanjkanja časa – mi niso všeč, ker se mi zdi, da šport blagodejno vpliva tudi na moje počutje, ne zgolj na zdravje. Kar se tiče jojo učinka: vedno je jojo, če se po določenem času vrneš k staremu načinu prehranjevanja. Ni diete, ki bi jo uporabil enkrat, pa bi 'držala' vse življenje, ti pa bi se spet prehranjeval nezdravo. Žal.

Industrija sladkorja je ena od najmočnejših. Sladkor se skriva skoraj v vseh jedeh. Kako ste se sami izognili tem 'prepovedanim' stvarem?

Iskreno povedano, se nisem izognila. Zelo sem omejila sladkarije, ampak glede na to, da vemo, da je sladkor praktično že povsod, se ga zagotovo nisem izognila. Trudim se, da v telo vnašam predvsem kompleksne hidrate, da ne pijem sladkanih pijač. Čeprav še vedno priznavam, da sem odvisnik od sladkorja.

Pred šestimi leti ste se spopadli s kilogrami in popolnoma preoblikovali telo. Koliko odrekanja je bilo potrebno in kaj se je moralo zgoditi, da ste naredili ta korak? Nekateri pravijo, da je vse v glavi. Je res?

Predvsem sem se lotila diete zaradi sebe, sicer mi nikoli ne bi uspelo. Točka odločitve je prišla med pomerjanjem oblačil za nastop, ko sem svoji Nini Šušnjara dajala navodila, naj izbira kose, ki bodo pokrili roke, noge, trebuh ... Kar naenkrat sem se zalotila, da želim pokriti vse in da to pomeni, da je čas za spremembo.

Vsaka dieta je na neki način odrekanje, logično. Odreči se moraš nezdravi hrani. Ampak jaz nikoli nisem bila med tistimi 100-odstotno discipliniranimi, zato sem vedno tudi grešila. Nisem se bila pripravljena odreči vsemu. Še danes je tako, zato še vedno nimam športno izklesane postave s 'six packi'. (smeh) Ker bi se za dosego teh morala še bolj potruditi in biti še bolj disciplinirana.

V štirih mesecih ste izgubili 16 kilogramov. Kako ste obdržali težo in kaj ste delali po tej drastični spremembi?

Moja teža še vedno zaniha za nekaj kilogramov. Pozimi imam kakšnega več, poleti kakšnega manj, oz. ko pridem z dopusta, sem vedno kakšen kilogram težja. (smeh) Vem, kje je moja meja, pogosto se tehtam, in če vidim, da mi tehtnica nagaja, vem, da je znova čas za malo več discipline pri hrani. Takoj, ko sem izgubila 16 kilogramov, sem bila obsedena s hrano in treningi, celo na Tajskem sem na dopustu iskala fitnes. Zdaj ni več tako. Poskušam voziti slalom, biti v nekem ravnotežju, nisem pa (pre)stroga sama do sebe. V končni fazi sem pevka, in ne osebna trenerka.Na male zaslone v sklopu Planet TV prihaja oddaja The Biggest Loser Slovenija in prav vi boste tekmovalce motivirali do končnega cilja. Kdo je bil vaš osebni motivator pri izgubi odvečne teže? Kaj pričakujete od šova?

Moj osebni motivator je bil nekdanji fant Bojan. Vedno povem, da sem mu neskončno hvaležna za vso podporo. On je bil tisti, ki se je prilagodil do te mere, da je z mano jedel hrano z mojega jedilnika, pa čeprav je imel super športno postavo in se mu res ne bi bilo treba odrekati in prilagajati. Zelo pomembno je, da imaš pri hujšanju podporo. Zato se že veselim šova, v katerem bodo Slovenci hujšali pod strokovnim nadzorom in z vso mogočo podporo od osebnih trenerjev, do zdravnikov, nutricionistov ... Od šova pričakujem nekaj neverjetnih preobrazb in predvsem to, da bodo tekmovalci pokazali vsej Sloveniji, da se vse da, če je želja dovolj velika.

Kandidati bodo hujšali pod budnim očesom strokovnjakov. A kljub vsemu imam pomisleke. Ljudje smo si različni in nekdo veliko lažje izgubi odvečno težo kot kdo drug. Nekdo ima boljšo presnovo, torej boljše izhodišče kot drugi. In če pogledamo še z enega zornega kota: nekdo lažje izgubi 15 kilogramov kot spet kdo tretji. Kako pravično je takšno tekmovanje lahko v tem pogledu?

Jasno je, da smo si ljudje različni, zato bo naloga trenerjev, da temeljito ocenijo vsakega od kandidatov in mu priredijo tudi program zanje. Čeprav bomo imeli skupino tekmovalcev, jih bomo obravnavali individualno. Poleg tega uspešnosti ne bomo merili zgolj s kilogrami, pomemben bo tudi odstotek izgubljene teže.

Zmagovalec bo prejel 1000 evrov za vsak izgubljen kilogram. Na kakšni osnovi bodo izbrani kandidati za šov? Bodo imeli vsi enako težo ali boste iskali različne tipe ljudi?

Pri izboru je ključna želja. Izbiramo kandidate, ki imajo res gorečo željo spremeniti življenjski slog in s tem tudi telo oziroma počutje. Z izbranimi potem opravimo še temeljite zdravniške preglede, pogovore, v oceno kandidatov so vključeni psihologi, tako da na končni izbor vpliva spekter spoznanj o kandidatu.

Danes vas številni ogovarjajo in sprašujejo o nasvetih glede hujšanja. To je tema, v kateri se številni najdejo in s katero se ukvarjajo, da bi naredili nekaj zase. Je to dodatna motivacija za vas in potrditev, da ste naredili prav?

Zame sta potrditev in motivacija moje počutje. Seveda pa sem vesela, če lahko kdo prek moje izkušnje dobi motivacijo oz. voljo do spremembe življenjskega stila. Kot sem že večkrat rekla, odločila sem se shujšati, ker se na koncu nisem več dobro počutila v svojem telesu, ampak daleč od tega, da zdaj jem in treniram popolno in da nikoli nimam krize, ko bi najrajši pojedla vso hrano v hladilniku. S hladilnikom vred.

Da ne bova samo govorili o hujšanju. Še vedno je pri vsem vašem delu v ospredju vaša glasbena kariera, čeprav smo vas v zadnjem času veliko spremljali prav na malih zaslonih. Kaj nam lahko zaupate o svoji novi pesmi Nostalgija?

Moja Nostalgija je zunaj en mesec, je poletna skladba v ritmih 'reggaetona', ki so mi že od nekdaj pri srcu, in ima besedilo, v katerem se lahko marsikdo najde. Tekst je avtobiografski, čeprav ga nisem pisala sama. (smeh) To je moja 11. samostojna pesem, z ekipo pa se že pogovarjamo o naslednji, ki bo izšla jeseni.

Pred leti ste javno izpostavljali tudi zasebno življenje. Spoznali smo vašega zaročenca, vas spremljali na vsakem koraku. Kako danes ločite osebno življenje in vse to, kar se v medijih dogaja?

Ko sem bila mlajša, sem odgovorila skoraj na vsako vprašanje, ki so mi ga novinarji postavili. Ker sem iskrena in ker nimam ničesar skrivati. Potem pa me je življenje naučilo, da je bolje, da si tiho, saj se ljudje hitro vtaknejo tja, kjer ni njihovo mesto, in imaš potem zaradi tega lahko le težave. Tako da so moji ljudje z vsem na tekočem, ker jim zaupam in ker konec koncev nisem introvertiranka, ki bi vse zadrževala v sebi. Ostalih pa se ne tiče.

Bi še kdaj z javnostjo delili ljubezensko srečo?

Dvomim. Trikrat je bilo dovolj. (smeh) Ne gre za to, da bi bila skrivnostna, nedostopna, ampak, kot sem rekla, razlog, da ljubezensko življenje delim z ožjim krogom svojih ljudi, so zlobni jeziki oz. ljudje, ki se raje bolj obreg­nejo ob druge kot vase.

Vaše glasbene kolegice so po večini že vse postale mamice. Kdaj bo to obdobje na vrsti pri vas?

Super bi bilo nekje čez tri leta. Pri petintridesetih. Ampak glede na to, da sem pred desetimi leti govorila enako – čez tri leta –, očitno moje življenje poteka po nekih drugih načrtih. (smeh) Seveda si želim družine in verjamem, da bo ob pravem času. Imam še čas.

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču