Spozajte glavno cukrpekarco in dizajnerko tort, Emo Koselj

Od kod vaša umetniška žilica, ki jo kombinirate s kulinaričnimi umetninami?

Po pravici povedano, niti ne vem. Mislim, da sem nekaj ljubezni do peke podedovala od babic, čeprav se tega takrat še nisem zavedala. Nikoli tudi nisem bila umetniško nadarjena, vsaj meni se ni zdelo. V šoli nisem nikoli izstopala na tem področju, vedno pa sem imela rada lepe izdelke in poudarke na detajlih. Mislim, da je ogromno mojih znanj pridobljenih, nekaj pa je tudi talenta, ki se je do pred nekaj leti kar uspešno skrival. (smeh)

Vaše torte so kot zrcalo človeka, ki so mu namenjene – kako poteka proces nastajanja torte?

Tako je, vedno se trudim, da torta ponazarja človeka, ki mu je namenjena. Pa naj si bodo to le mali detajli, kot so jagode, ki jih ima zelo rad, ali pa bolj zapletene komponente, kot so ročno izdelane figurice, za katere se vedno trudim, da so videti čarobno in ne preveč realistično. Strankam dobro prisluhnem, velikokrat pa rajši sama predlagam dizajn, saj si bolje predstavljam končno sliko torte in lažje predvidim, ali bo dobro izpadlo tisto, kar si zamislijo. Torte si le redko skiciram, ker skica res ne naredi usluge končnemu videzu. Več ali manj si vse zamislim v glavi, potem pa to poskušam prenesti na torto.

Ali imate občutek, da je ročno delo pri ljudeh končno spet bolj cenjeno?

Seveda. Vse bolj se mi dozdeva, da ročno delo pridobiva vrednost, kot bi že od nekdaj moralo biti. Ročno delo je izjemnega pomena za naš trg, za kreativni razvoj, za zadovoljstvo ljudi. Čedalje več je povpraševanja in želja po takšnih izdelkih.

Kaj je za vas lepo? Kako doživljate lepoto?

Zame je lepo čisto vse, kar mi nariše nasmeh na obraz. Lepo mi je, ko v miru s prijateljicami spijem kavo (hec, pivo!). Lepo mi je, ko gledam nočno nebo (po navadi, ko se ob 4.00 zjutraj peljem v službo). Obožujem naravo, hribe, neobljudene kraje in mir! Lepo mi je, ko me na mizi čaka kosilo, ki mi ga ni treba skuhati. In ko vidim sneg! Pa vse umetnine, ki jih sama nikoli ne bi znala narediti, to mi je lepo. Lepo mi je, ko z možem deliva trenutke na potovanjih po Norveški, Kanadi in Islandiji. Ko raziskujeva naravo, sediva ob jezerih in se podiva za severnim sijem. In najbolj lepo mi je, ker bova zdaj končno vse to lahko delila z najinim Nacetom.

Kaj vas pri vašem delu najbolj pomirja in osrečuje?

To, da vem, da ustvarjam nekaj velikega. Da ne hodim v službo za druge, ampak zase in zato, da bo moja družina name ponosna. Vsak izdelek, ki ga naredim, vsaka torta in vsako naročilo, ki mi krade spanec, živce in 'normalno' življenje, mi v ozadju šepeta, da je to moje poslanstvo. Diham svoj poklic, srečna sem, ker vem, da delam dobro, zadovoljna, ker drugim lepšam dneve s svojim delom. Kaj bi si še lahko želela!?

Vaše torte, sploh večnadstropne, stanejo tudi do tisoč evrov. Koliko časa recimo porabite za tako obsežno umetnino?

Res je, cenovni razpon naših tort je precej širok. Nekatere segajo tudi do štirimestnih številk. Torta brez dekoracije je zame danes mačji kašelj in je relativno hitro narejena. Relativno hitro pomeni, da je štirinadstropna torta s peko vseh biskvitov, pripravo krem in polnil, sestavljanjem in pripravo materiala na nadaljnje delo pripravljena v približno 15 do 20 urah, odvisno od izbranih okusov. Dekoracija in dizajniranje pa je tisto, kar terja svoj čas. Učenje novih tehnik, izboljšave, sam proces dizajniranja je kar dolg, še preden se sploh lahko lotiš dejanskega dela. Za tako veliko torto z zelo kompleksno dekoracijo in dizajnom lahko vse skupaj porabim tudi do 30 ur.

Posebni ste tudi po tem, da vam ni pomemben le videz, ampak so vaše slaščice tudi zelo dobrega okusa. Od kod vam ideje za vse te kombinacije, ki jih ponujate?

Res je. Čeprav na prvi videz deluje, da največ časa posvetim videzu tort, gre veliko več časa za razvoj okusov, pravih struktur in drznih kombinacij. Včasih sem za okuse malo brskala po spletu, pa potem testirala tisto, kar se je slišalo slastno. Danes pa vse nastaja v glavi, navdih dobim mimogrede, še sama ne vem, kje. Včasih kakšne torte niti ne testiram, ker že vem, da bo nora. Tako recimo je nastala tudi Irska pravljica, ki je ena najbolj priljubljenih tort v naši ponudbi.

Ali greste velikokrat na potovanja, zakaj imate tako radi severne dežele?

Odkar pomnim, diham za mrzle dni in mrzle kraje. Všeč mi je sneg, rada imam svež zrak! Kar trpim, ko je vlaga in vročina, takrat bi se najraje skrila pred vsemi. Potovanja skoraj vedno izbirava za to, da sva lahko čim več v naravi, da je temperatura prijetna (največ 20 stopinj). Raje vidim minus in mrzle roke kot 35 stopinj in panično iskanje sence, da lahko zadiham. Na potovanja hodiva pogosto, ne pa niti približno toliko, kot bi si želela. Vseeno je zahtevno voditi svoj posel, in ko te ni, manjkaš. Trenutno je situacija taka, da če mene ni, vse stoji. Se bo pa to, srčno upam, kmalu izboljšalo, ko bodo naše zlate punce v ekipi tako vpeljane v delo, da bom postala pogrešljiva. (smeh)

Od kod so dekoracije, ki so na tortah – so prave ali umetne?

Odvisno, uporabljam obe vrsti dekoracij, od jedilnih do nejedilnih. Cvetje najraje uporabim sveže, ker je res čudovit medij. Vse figurice, ki jih izdelujem, pa so recimo jedilne. Za vsako torto posebej se odločim, kaj bom uporabila, da bo izpadlo čim lepše.

Na piškotkih in mini torticah so jedilne rožice. Videti so kot prave. Kje vse to nabavljate? Imamo v Slovenije vse te čudovite dekoracije?

Tako je, cvetje, ki ga uporabljamo na naših izdelkih v Cake Shopu, je jedilno. Priskrbijo pa nam jih kar v Sloveniji. Sodelujemo s podjetjem, ki se s tem ukvarja in z njimi smo nadvse zadovoljni.

Odprli ste prvi Cake Shop pri nas, in sicer na Bledu, kjer vas lahko ob koncu tedna obiščemo. Ljudje so navdušeni nad vašimi kreacijami in okusi ... Kaj je trenutno prvi hit med vašimi slaščicami? Kaj jim je najbolj všeč?

Na naš Cake Shop sem najbolj ponosna. To so bile moje sanje od prvega dne, ko sem začela delati. Vedno stremim k tem, da ljudem ponudim novosti in nekaj, česar drugje pri nas ne morejo dobiti. Celoten nabor je tako širok, da bi zelo težko izpostavila le eno stvar. Naše stranke navdušujejo torte, ker niso klasične in ker so zapakirane kot sendvič. Med slaščicami pa najbolj blestijo mini tortice, makroni, tortice na palčki, pa tudi hišni tiramisu, krofki in pite žanjejo same pohvale.

Koliko ljudi ta hip sestavlja vašo ekipo?

Če bi me to vprašali pred mesecem dni, bi odgovorila, da našo ekipo sestavljava jaz in Gabika (mami). Danes pa nas je v ekipi osem. In to osem noro fajn, pridnih, posrečenih ljudi. Občutek imam, da sem dobila najboljše delavce na svetu.

Za večja slavja tudi okrasite prostor in s seboj pripeljete veliko število rekvizitov (dekorativne kulise, sladki voziček, cvetlični backdrop, rustikalne stene, s cvetjem napolnjena stojala ...). Se je tak način 'prijel' tudi pri nas, vas ljudje najamejo tudi za te stvari, ko praznujejo?

Tako je. Letošnja novost sta stiliranje in dekoracija prostora, kjer postavimo sladki kotiček. V tujini je tega ogromno, pri nas pa do pred kratkim to ni zaživelo, ker tudi ni bilo ponudnika, ki bi se ukvarjal s to dodatno storitvijo v takem obsegu. Seveda obstajajo organizatorji dogodkov, ki priskrbijo dekoracijo, manjkalo pa je ponudnikov, ki bi ponudili celostno postavitev sladkih kotičkov. Stranke so nad to storitvijo navdušene. Letošnje poroke (ki so sicer večinoma prestavljene na prihodnje leto) so skoraj vse vključevale tudi našo storitev 'Styling & Decor'. Mi verjamemo, da si naše torte in slaščice zaslužijo čudovito postavitev in da te mora dobesedno vreči na rit, ko to zagledaš. Mislimo, da bi našim kreacijam delali krivico, če bi jo pripeljali v prostor na kuhinjskem vozičku, prekritem s satenastim prtom.

Imate majhnega otroka, kako vam uspeva združevati materinstvo in hitro širjenje blagovne znamke Emazing Creations?

Nace je moj čudež in največji uspeh v mojem življenju. Največji, kar lahko obstaja. Želela sem si, da bi ves čas lahko namenila le njemu, vendar ob takem vzponu znamke tega nisem mogla storiti, in zavestno sem se odločila, da grem slabe tri mesece po porodu nazaj na delo, mož pa bo koristil starševski dopust, ki mu pripada. Sicer sem upala, da bo obseg dela majhen in bom večino dneva še vedno preživela z njim, potem pa smo odprli Cake Shop in … šok. Vse drugo je zgodovina. (smeh)

Radi in veliko preklinjate – se to zgodi v hecu ali kadar vam kaj ne gre?

Uf, ja, to pa zelo rada! In čisto brez slabe vesti. (smeh) To je pač moj način izražanja. Sploh ni nujno, da gre kaj narobe, pa bodo iz mene letele same kletvice. Dobro se počutim, ko lahko povem kaj po domače in brez obsojanja, ko vmes prileti kakšna klet­vica. (smeh)

Napisala: Lidija Petek Malus, Fotografije: Jana Šnuderl, Miro Majcen

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol