Simpatična Jana Koteska je prav med karanteno razveselila svoje sledilce z novico, da bo kaj kmalu postala mamica. Trebušček ji je uspelo kar nekaj časa pridno skrivati, nekaj mesecev pred pričakovanim datumom pa se je odločila, da veselo vest sporoči svetu.
S partnerjem Ivom novega družinskega člana pričakujeta avgusta, virusno krizo, ki nas je prisilila, da smo ostali za štirimi stenami lastnih domovanj, pa sta izkoristila tudi za pripravo na novo bitjece, ki ju bo razveselilo. Kot prizna, časa za opremljanje sobice še ni bilo, zato bo ideje, ki jih je našla, uresničila v prihodnjih tednih.
Najprej iskrene čestitke! Kako se počutite? Kako na vas vplivata pomlad in bližajoče se poletje?
Najlepša hvala! Že vse te mesece trkam, ker se počutim res dobro, če odmislim le občasno utrujenost, zato včasih kar malo pozabim, da se naokoli sprehajam z malo večjim trebuhom. Na to me vsekakor spomnijo oblačila, ki sem jih morala malo prilagoditi. (smeh) Trenutno je nekako zatišje pred nevihto ... Za zdaj je bila pomlad zelo mirna in sproščujoča. Tudi praznovanje rojstnih dni je potekalo v zelo ozkem krogu, brez bučnih zabav, kar mi je zdaj prav ustrezalo. Mislim pa, da bo poletje veliko bolj pestro, in se ga zelo veselimo.
Čestitke tudi za poroko? Nam razložite ozadje poročnih fotografij, ki ste jih objavili na družabnih omrežjih?
Hvala za čestitke, res sva se jih razveselila, in ja, še prihajajo ... (smeh) Vendar sva bila tokrat le modela za promocijsko fotografiranje vseh sodelujočih, ki so pripravili 'poročni don'. Sama sem spletla okrasne makrameje, s katerimi polepšamo takšen dogodek, in ker smo potrebovali še prvi par, modela, je bilo zelo priročno, da sem to jaz. In v to sem zvlekla še Iva. (smeh) Fotografije sem objavila malo pred prvim aprilom, šele na dan šaljivcem pa pojasnila, kakšna poroka je v resnici to bila.
Kakšno pa je bilo vaše razpoloženje med karanteno?
Bila sem v nekem svojem 'balončku'. Na začetku sem sicer še spremljala vse novice, a sem videla, da me precej spravljajo ob živce, zato sem jih minimalno spremljala in se raje posvetila svojemu delu, hobijem, uživanju v naravi, kuhanju ... In seveda pripravi na novo bitje.
Ste kdaj občutili stisko? Nemoč?
Sama ne, sem pa upoštevala priporočila in potem se nekako že navadiš. Žal mi je bilo bolj za druge, ki so morali v tem času res garati, in za ljudi, ki jih je bolezen prizadela.
Dejali ste, da bi vsaka nosečnica potrebovala koronaodmor. Kaj ste imeli pri tem v mislih?
Ja, res je! Kot sem omenila, so bili dnevi mirni, uživala sem predvsem domačo hrano, se veliko gibala v naravi, si vzela čas zase, za naju, naredila načrte za naprej ... To mirno obdobje bi moralo trajati dalj časa, kot samo mesec dni prej, in zdaj vidim, da je prišlo pravi čas, ker bi sama verjetno 'skakala naokoli' do zadnjega.
Ohranjate ta način življenja ali vas je v zadnjih nekaj dneh že posrkalo v prejšnji ritem?
Ne čutim pretiranega stresa zdaj, ko smo 'nazaj', čeprav imam seveda več obveznosti, kar mi tudi ustreza. Je drugače, še vedno delam večino časa od doma, sem se pa zelo razveselila družine, prijateljic in sodelavk v živo, čeprav smo se slišali skoraj vsak dan. Bi želela, da vsi ohranimo vsaj delček 'koronastanja' v sebi. Kot sem se pogovarjala z drugimi, nam je vsem za nekaj časa vseeno ustrezal. Nekakšen 'reset' smo potrebovali. Kaj se bomo iz tega naučili? Pesimisti bi rekli, da nič, jaz pa sem vseeno optimist.
Ste po zaslugi spremenjenega življenja v zadnjih mesecih prišli do kakšnih zanimivih spoznanj, ki vam bodo prišla prav?
Sama sem bila v zelo zelo podobni 'karanteni' pred 10 leti, ko sem imela zdravljenje s kemoterapijami, vendar je takrat moja tiha karantena trajala več kot 4 mesece. Vsi, ki so že imeli takšno preizkušnjo, vedo, o čem govorim. In zdaj smo bili vsi v tem! Tako sem se že takrat naučila predvsem potrpežljivosti in vračanja k sebi, k misli, da vse, kar potrebuješ, že imaš, da tega iskati drugje, celo na drugem koncu sveta, ni smiselno.
Ste se lahko med karanteno sami pri sebi pripravljali na prihod novega člana? Kako?
Ja, tudi to je bila ena zelo dobra stvar #ostanidoma dni, ker si drugače ne bi vzela toliko časa za razmislek in načrtovanje. Nekaj sem celo sama zašila, izdelala igračke, se podala v ta novi 'mama svet', ki je danes dosegljiv na vsakem koraku. A kot za vse v življenju, vidim, da tudi tukaj potrebuješ sito.
Ste se založili tudi s knjigami na temo nosečnosti in poroda?
Ivo mi je podaril knjigo, ki te vodi skozi mesece pred rojstvom in po njem, to je pa tudi vse od moje literature, in pri tem vztrajam. Veliko mojih prijateljic že ima otroke, tako so tudi one vedno na voljo za deljenje izkušenj. Izogibam se branju forumov, za vse, kar me zanima, vprašam neposredno zdravnike oz. strokovnjake, kar sem se tudi naučila že iz preteklih izkušenj.
Ukrepi se na veselje bodočih mamic sproščajo. Vam je v olajšanje, da so partnerji spet lahko prisotni pri porodih?
Da, po tihem sem že prej upala, da bo tako.
Novico ste dlje časa skrivali, na neki način tudi po zaslugi karantene, saj družabnega življenja praktično ni bilo. Zakaj ste se odločili, da je zdaj pravi čas, da jo delite s svetom?
Ker sem dejavna tudi na družbenih omrežjih, kjer delim utrinke iz svojega življenja – mi je bilo nekako naravno, da bom to tudi delila, ker se ne morem ves čas fotografirati v hrbet. (smeh) Sreča pa je veselje deliti, kajne? Seveda pa s tem ne mislim pretiravati in deliti vsake podrobnosti.
Nam zaupate, kdaj je dan D oz. želite to obdržati zase?
Dan D naj bi bil avgusta. (smeh)
Znano je, da imate odličen smisel za interjer. Je sobica za novega člana že nared?
Uf, ni še! Bo pa morala biti prav kmalu. Imam že vse v glavi, samo spraviti moram skupaj, zdaj, ko so se trgovine odprle, bo to lažje.
Ste se kakšnih del lotili tudi med karanteno?
Naredila sem čistko oblačil v omari in predalnikih, se znebila odvečne navlake in takoj se lažje diha. V tem času sem spletla kar nekaj makramejev in vidim, da glede na pozitivne odzive postajajo priljubljeni tudi pri nas.
Kakšno pa je vzdušje ob pričakovanju novega člana v vašem domu? Dejali ste, da vam je v veliko pomoč, da ima partner z otroki že izkušnje.
Res imam srečo, da me Ivo vedno pomiri, ko imam vprašanja in pomisleke, nekako sem bolj sproščena, ker vem, da mi bo v oporo. Vsi se zelo veselimo, in komaj čakamo, da bo vse to načrtovanje in tudi sanjarjenje dobilo realno podobo. (smeh)
Napisala: Nika Arsovski, Fotografije: Jana Šnuderl, Osebni Arhiv
Novo na Metroplay: "Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del