Lepotica, nekdanja manekenka in televizijska voditeljica Stančka Šukalo je v veselem pričakovanju in s partnerjem Ruskom bosta v novembru prvič postala starša. Stančka se je po vseh življenjskih preizkušnjah znova postavila na noge in uživa v prelepem obdobju.
Story: Stančka, kako se počutite v tem obdobju, za katero pravijo, da je najlepše v življenju ženske?
Res je najlepše, ko se zavedaš, da v tvojem telesu raste neprecenljiv zaklad. Malo bitje, ki si in mu boš podaril življenje. Glede na to, da sem komaj v četrtem mesecu, me čaka še dolga pot, zato si želim, da bi bilo vse v redu. Ker spadam tudi med rizično skupino nosečnic, me že od začetka spremlja čudovit ginekolog iz postojnske porodnišnice, dr. Aleksander Merlo. Že takoj na začetku sem imela manjše ginekološke težave, poleg vsega imam težave s hrbtenico. Očitno sem bila v zadnjem času preveč v sedečem položaju in se mi je ukleščil živec. Posledično zelo težko sedim, hodim in ležim. Ampak so me glede tega že pomirili. Nekoliko lažje pa mi je tudi to, da sem pod njegovim stalnim nadzorom.
Story: V preteklosti ste imeli kar nekaj težav, predvsem z zanositvijo. Kako danes sprejemate vse to? So se stvari morale zgoditi, kot so se in ob pravem času?
V bistvu ne bi rekla, da sem imela težave. Bolj to, da sem dajala prednost karieri, delu in televiziji. Seveda se stvari zgodijo ob pravem času in vesolje poskrbi, kdaj je pravi trenutek. Tako je naneslo, da sem se vsa ta leta posvečala delu, zdaj pa družini. Ni mi žal, kajti veliko sem doživela, prepotovala in živela tako, kot sicer ne bi. Poleg vsega pa sem zdaj veliko bolj izkušena in pravijo, da starševstvo doživljaš drugače, če imaš starejši otroke. Veliko bolj zrelo in doraslo pa tudi odgovorno.
Story: Če se vrneva nazaj. Kako ste izvedeli, da ste noseči? Komu ste najprej zaupali novico in kako so potekali prvi tedni?
Že od nekdaj imam redne mesečne cikluse, in ko mi je zamujala štiri dni, sem vedela, da sem noseča. Mogoče se sliši čudno, a zelo dobro poznam in poslušam svoje telo. Z Ruskom sva sedela in gledala televizijo, ko sem mu povedala, da mi menstruacija zamuja. Takoj je dal pobudo, da bi šla v lekarno po nosečniški test. Ampak meni se ni mudilo. Bova že jutri, sem mu rekla. A njega je gnala radovednost. Popustila sem in res sva odhitela po test ter ga naredila kar zvečer (čeprav pravijo, da je bolje, če ga narediš zjutraj). Ko sva zagledala plus, sva bila zelo vesela. Potem sva poklicala mojo družino in nato še njegovo. In seveda mojo najboljšo prijateljico Tino. Prvi tedni so minili z mešanimi občutki. Sploh tisto zavedanje, da se v tebi nekaj dogaja. Čeprav sem bila noseča komaj nekaj dni, opaziš spremembe. Sploh pri lakoti, apetitu in občutku za vonj. Naenkrat so tudi psihološke spremembe tiste, ki ti dajo vedeti, da si noseč. In ko se to umiri, vidiš, da je bilo vse v glavi.
Story: In kaj ste storili potem?
Seveda čakaš na potrditev in pregled pri ginekologu. A ker sem bila neučakana, na prvem ultrazvoku nismo videli ničesar. Poleg tega so me še prestrašili, da naj bi imela zunajmaternično nosečnost. Odšla sem k mami v Koper in tam preživela nekaj dni. Naredila sem tudi krvne teste, ki so pokazali, da se v meni nekaj dogaja. Ker mi ni dalo miru, sem poklicala še druge ginekologe. Skratka nabirala sem informacije po dolgem in počez. (smeh) Nisem mogla čakati in komaj pri osmem tednu smo tako potem zagledali majhno pikico.
Story: Kaj pa so vam rekli na pregledu za nuhalno svetlino?
Vse je bilo dobro, le malenkostno so povišane vrednosti, ker pač ne spadam v mlajši krog nosečnic. Priporočali so mi še amniocinte zo, ki pa sem jo zavrnila. Moje mnenje je, da je to invaziven poseg, kjer obstaja določeno tveganje za splav. In tega ne odobravam. Izvedela sem za drugo možnost, in sicer za test NIPT, ki ti ga vzamejo in pošljejo v Hongkong ali ZDA. Je neinvaziven genetski test na osnovi zunajcelične DNK ploda v materini krvi, s katerim ne posegaš naravnost v telo. Na podlagi tega testa pa prav tako ugotovijo vse, tako kot pri amniocintezi. To so v bistvu predrojstni presejalni testi, pri katerih z analizo zunajcelične DNK ploda iz materine krvi z visoko natančnostjo ugotovijo povišano tveganje za različne kromosomske napake. Res je, da je test samoplačniški in stane več sto evrov, ampak te ta test pomiri. Svetovale pa so mi ga tudi ostale starejše nosečke, prijateljice, ki so ga naredile.
Story: Nekatere ženske so precej radovedne, kar se tiče spola. Kako je pri vas? Vas je zanimalo, kaj dobite?
Sama sem zelo radovedna in težko prenašam skrivnosti. (smeh) Seveda naju je zanimalo, čeprav sva na začetku, ko še nisva dobila potrditve, mislila, da bo ravno obratno, kot se je izkazalo. Na nuhalni svetlini se je lepo videl spol in ginekolog ga je nato potrdil. Meni se zdi, da je dobro, če poznaš spol, spoštujem pa tudi tiste starše, ki se pustijo presenetiti.
Story: Ste že pred tem kaj razmišljali o imenu otroka? Kakšno boste izbrali? Nekatere mamice spremljajo numerologijo, ujemanja imena in priimka, spet druge kakšne druge kombinacije. Kaj pa vi?
Že pred leti so mi bila všeč imena, za katera sem rekla, da si želim, da bi jih imeli moji otroci. A zdaj, ko sem noseča, so se pojavila druga. (smeh) Nisem tip človeka, ki bi panično preračunaval statistiko ujemanja črk in vsega, kar je povezano s tem, vem pa, da tudi to obstaja in nekateri veliko stavijo na ta ujemanja. V prvi vrsti mi je pomembno, da nama je ime všeč. Čeprav moram priznati, da imava s partnerjem zelo različne okuse. Ne najdeva se. (smeh) Moji imeni za punčko sta bili Sofia in Ema, on ima drugačna. Za fantka pa še razmišljava. Ne nagibava se k slovenskemu imenu, tako da bova najverjetneje izbrala kakšno tuje.
Story: Kako s partnerjem usklajujeta vse obveznosti ob prihodu dojenčka?
Imam to srečo, da je pred letom in pol rodila moja svakinja. Vse stvari je, kot da bi slutila, prihranila zame. V trenutku, ko je Jasmina (bratova žena, op. a.) izvedela, da sem noseča, je začela pakirati in voziti stvari v Slovenijo. Moj brat namreč z družino živi v Nemčiji. Tako imam že v bistvu skoraj vse, od posteljice, stajice, vozička in drugih pripomočkov. Sem pa sama tudi nekoliko vraževerna, zato ne bom kupovala stvari toliko prej. Kakšno malenkost že, da pa bi vse obrnila na glavo, tega pa še ne. Se s tem ne obremenjujem.
Story: Kaj pa vzgoja? Ste že kaj razmišljali, kako boste vzgajali otroka?
Glede na to, da sem študirala področje sociale, so mi stvari jasne. Imeli smo veliko predmetov na temo vzgoje otrok, obravnavali smo številne probleme odraščanja in vzgoje. Prebrala pa sem tudi dobro knjigo z naslovom Drama je biti otrok. Seveda v ospredje postavlja ljubezen in to je najbolj pomembno pri vzgoji otroka. Predvsem to, da delaš po občutku. Zavedam pa se, da vmes pridejo tudi obdobja problemov, odraščanja in v tem času se moraš posvetovati, iskati rešitve, če nimaš odgovorov. Nekako pa vedno poiskati tisto mejo, da ni vsega preveč in česa premalo.
