Danes prekipevajo od ponosa, a kot nam je povedala Natalija Bratkovič, voditeljica Kmetije, starši na začetku njene televizijske kariere niso bili tako navdušeni nad televizijskim svetom, v katerega se je spustila že pri rosnih devetnajstih.
Kar pa je tudi razumljivo. V svetu, ki slovi po delavnem urniku, obrnjenem na glavo, in številnih razočaranjih, je takšna skrb upravičena. A Natalija je dokaz, da vse le ni tako črno-belo, kot se zdi na prvi pogled. "Ko sem pri rosnih devetnajstih začela delati v medijih, moja mami ni bila najbolj za to, da začnem delati na televiziji. Bila sem le v tistem malce občutljivem prehodu iz najstništva v odraslo obdobje. Takrat sem zaključila gimnazijo, dopolnila 19 let in takoj začela delati na televiziji," se svojih začetkov spominja simpatična Štajerka in dodaja, da jo je televizija v trenutku začarala. "Ta svet me je tako potegnil noter, da sem na stranski tir postavila vse drugo.
Na začetku sem bila terenska novinarka in prav spomnim se, kako sem urednike prosila, naj me pošljejo na teren. Sama sem se naučila montirati, samo za vsak primer, če bi bila kdaj kje kakšna kriza. Že od nekdaj sem bila rada neodvisna in mislim, da je bil ta skok na vse ali nič za mami šok," se spominja Natalija in dodaja, da je njena ljubezen do kamere iz njenega vsakdanjika izrinila tudi fakultativna predavanja. "Spomnim se, da sem prišla domov in mami povedala, da mi faksa ne bo uspelo narediti. Moja mama pa je od nekdaj menila, da mora biti šola narejena. Takrat sem jima dala obljubo - tu bi se rada posebej zahvalila mojemu atiju, ki se je postavil na mojo stran - in rekla sta, da mi bosta dala priložnost. Rekla sta, da če se v tem svetu čisto zares najdem, da bo čas za šolo že še prišel.
Tako sem jima obljubila, da bom do 30. leta diplomirala," priznava Natalija, ki je svojo obljubo tudi izpolnila. "V resnici starša sploh nista vedela, da sem hodila na faks vzporedno z delom na televiziji in radiju. Domov sem prinesla samo diplomo in ju s tem presenetila," se spominja temnolaska in dodaja, da s tem šokov za njene starše še ni bilo konec. "Za diplomo sem si zaželela motor. Mama je rekla ne, da ne bo podpisala pogodbe s smrtjo. Oče je bil vse življenje šofer in je na cesti videl marsikaj, zato tudi on ni bil ravno ravnodušen nad mojo odločitvijo. Ampak če bo kdo zdaj vzel te besede za svoje ... dragi moji, samo enkrat se živi. In če imate veliko željo, ne glede na to, kaj si vaši starši želijo, sledite svojemu občutku. Meni ni žal. Danes sem tukaj, kjer sem, in moram reči, da se prav prijetno počutim. In to je tisto, kar na koncu odtehta tudi vse neprespane noči v pisarni," še pove.
Besedilo: Kaja Milanič
Novo na Metroplay: ""Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del