To so ameriške in – zaradi vse bolj dinamične in mednarodno prodorne startupovske scene – tudi slovenske sanje. Tudi ženske, jasno. Ženske namreč imajo svoj pogled na svet in svoj pogled na reševanje stvari in izboljševanje sveta in ta je pogosto . . . intuitivnejši od moškega pogleda na iste stvari. Marcela Sapone in Jessica Beck sta imeli idejo. In jo spremenili v večmilijonski posel.
Za Marcela in Jessica sta namreč genialni mladenki, ki sta na podlagi ideje, za katero sta zamisel dobili pri opazovanju okolice in ljudi, ustanovili storitveno podjetje in podporno aplikacijo.
Hello Alfred je podjetje, ki ponuja vse storitve hišne pomočnice, ali kakor kaže ime podjetja, hišnega pomočnika. Hello Alfred torej omogoča najem hišnega pomočnika vsak teden, najraje v istem terminu na isti dan v tednu, in to vse prek spletne aplikacije. Alfred je seveda ženska ali moški različnih imen. Alfred torej pride k vam na dom vsak teden, najraje v istem terminu na isti dan v tednu in naredi vse, kar vam gre na živce predvsem zaradi pomanjkanja časa. Alfred pospravi, Alfred poskrbi za čisto perilo in oblačila, Alfred celo prebere pošto in plača račune, če ga za to pooblastite. Marcela in Jessica sta pri snovanju start upa šli skozi vse faze bodočega uspešnega podjetnika.
Na kaj sta bili pozorni?
Kako sta mladi in drzni podjetnici preskakovali ovire, ki se na pot postavijo vsakemu, ki si drzne slediti ideji in sanjam in neodvisnosti?
»Skozi celoten proces si je treba postavljati vprašanje tveganja: kako ga minimizirati?« pravi Saponejeva. »Preden pustite redno delovno mesto, vam mora biti jasno, katere probleme rešujete z idejo, na katera podzavestna vprašanja ljudem dajete odgovore. Nikakor ne pustite službe samo zato, ker imate idejo. Službo pustite zato, ker ste popolnoma prepričane, da je ideja zasnovana na vsebinski in količinski potrebi trga in potencialnih strank. Z Jessico sva leto dni testirali idejo na pravih strankah. Torej nisva skočili v prazno in pri tem tulili, da imava idejo.« Seveda tudi. »Biti podjetnica, pomeni biti z dušo in telesom predan ideji in podjetju. Če ne zmorete celotnega tedna posvetiti delu, je to lahko že zelo pomemben, celo odločilen signal, da to ni za vas.«
Naj vas ne bo strah ideje deliti z drugimi
Beckova meni, da je večino podjetnic začetnic strah, da jim bo kdo ukradel idejo, če jo bodo delile z drugimi ljudmi. Toda vedeti morate, da se drugim zdi verjetno še težje od vas pustiti službo, osnovati skupino novih sodelavcev in začeti posel. Poleg tega, zakaj bi bil še kdo – nekdo, ki ni vi – tako goreče prepričan o ideji kot vi sami?
»Iz izkušenj lahko rečem, da je možnost, da bi se kdo polotil vaše ideje in jo spravil v življenje enaka . . . nič. Še pomembneje, povratne informacije, ki vam jih lahko dajo tisti, ki jim razkrijete zamisel, so lahko vitalnega pomena pri plemenitenju vaše ideje in so nekajkrat več vredne od zanemarljivega tveganja, da bi vas kdo želel, še manj uspel, posnemati,« pravi Beckova.
Če in ko greste skozi proces ustanavljanja svojega podjetja, pravita Saponejeva in Beckova, se preprosto morate naučiti prositi za pomoč. In za pomoč boste morali prostiti večkrat, kot si morda mislite. Če idejo ves čas panično varujete in pomoči pri reševanju sprotnih problemov ne iščete pri strokovnjakih za posamezna področja, ki niso vaša domena, potem so možnosti za vaš uspeh majhne. Strah in ljubosumno varovanje ideje sta torej kontraproduktivna. »Za pomoč vprašajte nekoga, ki ga poznate, in je njegovem omrežju poznanstev strokovnjak za problem, ki ga ravno rešujete,« svetuje Beckova.
»Vprašajte tudi najbolj preprosta vprašanja, na katera nimate odgovorov. Podjetnica začetnica je ravno to, Začetnica, in naj se ne sramuje te miselnosti. Še nekaj, vsak dan se vam bo nekaj zalomilo. Z Marcelo sva hoteli vmes že zapreti podjetje. Toda stranke so prišle nazaj in naju rotile, naj tega za božjo voljo ne storiva.«
Naučite se drugih aspektov posla
Vzemimo košarko: imate vse lastnosti dobrega organizatorja, a to ne pomeni, da imate tudi višino ali znanje, da bi igrali kot center. A vseeno morate vedeti dovolj o košarki, da lahko kot organizator sodelujete s centrom. V podjetništvu to pomeni – in to je zelo pomirjujoče, da vam v resnici ni treba biti izjemni v nobeni stvari, le po znanju morate vprašati ljudi, ki so izjemni v stvareh, potrebnih za uresničitev vaše ideje. O tem je že v štiridesetih letih 20. stoletja pisal Napoleon Hill.
»Pravo znanje je zavedanje, česa ne znate in s kakšnimi ljudmi se boste obkrožili. Z njimi morate biti v popolni harmoniji. Oni bodo vaša 'Master Mind' skupina,« je zapisal Hill v knjigi. Po njegovih pravilih je večina svetovnih velikanov podjetništva pisala svoje uspešne zgodbe.
Besedilo: Luka Tonelli
Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol
