Marcel Štefančič: Napoveduje pravo dramo

Story: Vas v nedeljo lahko še kaj preseneti?

Po dolgoletnih izkušnjah bi rekel, da je televiziji tokrat padla sekira v med. Oskarji bodo ponudili popolno dramo, pravo telenovelo, saj sta glavna kandidata za oskarja mož in žena, Catherine Bigelow in James Cameron. Oba sta posnela filma o iraški vojni, le da je Cameron to postavil v nebesa, v virtualni svet, kot neko metaforo, Catherine Bigelow pa je kot nežna ženska duša iraško vojno postavila tja, kamor spada.

Story: Globus je dobil Cameron, angleško nagrado bafto pa Catherine. Kdo bi lahko slavil tokrat?

Avatar je dobil že toliko nagrad, denarja in podrl kup rekordov, zato je vprašanje, ali se bodo člani Akademije obrnili proti njemu. Morda bodo dali prednost Catherine, saj je njen film vrhunska drama, poleg tega pa bi bila prva ženska, ki bi prejela oskarja za režijo. Ženske so že bile nominirane, nikoli pa še niso bile v vlogi favorita, kot je ona tokrat. Proti njej govori le to, da so člani Akademije nagnjeni k temu, da radi nagrajujejo filme, ki jim je uspelo. Avatarju je finančno ekstremno uspelo, medtem ko je Bombna misija propadla. Film je odličen, vendar ga skoraj niso vrteli, saj vojna nikogar ne zanima. Film so pač podcenili.

Story: Se vam ne zdi, da zaradi teženj, da bi zajeli kar čim širšo ciljno skupino, potem taki filmi nimajo več prave vsebine?

V zadnjih 20 letih so se odprli novi trgi: padel je berlinski zid, odprli sta se Azija in vzhodna Evropa. Ameriške filme vrtijo tam, kjer jih prej niso, zato je treba posneti film, ki ne bo nikogar užalil. Tudi piratizacija je spremenila trg. Izgubo so želeli nadoknaditi s filmi za vso družino. Risanke so bile prej redki dogodki, sedaj pa je vse družinsko. Dobri akcijski filmi so le še nizkoproračunski, saj ni družinskega obiska, to tudi ni film za zmenek, ravno ta zvrst filma pa je najbolj piratska.

Story: Bi se strinjali, da je bil prvi svetovni zvezdnik Aleksander Veliki?

Aleksander Veliki je ugotovil, da moraš delovati, kot danes delujejo veliki zvezdniki, če želiš postati veliki vojskovodja. On ni bil tak, kot je bil, ampak tak, kakršen je mislil, da mu lahko na trgu uspe. S tem da so bili njegovi ‘konkurenti’ bogovi. Za Aleksandra Velikega je bil takrat ‘imidž’ tako pomemben, kot je danes pomemben za Toma Cruisea ali pa Matta Demona.

Story: Začetek zvezdništva, kot ga poznamo danes, pa je v začetku prejšnjega stoletja nastal s Hollywoodom. Kaj je imel Hollywood, da je postal valilnica zvezd?

Hollywood je nastal zaradi enega samega razloga, ki ga danes sam preganja - pirat­stva. Vsi, ki niso želeli plačevati patentov, pravic in licenc, so se iz vzhoda pomaknili na divji zahod, da bi se izognili plačevanju avtorskih pravic.

Story: Torej niso bili pomembni morje, gore, puščave in mila klima?

To je bila le dodana vrednost. Osnovni razlog za odhod je bilo piratstvo. Najprej je zbežal eden, potem so začeli bežati serijsko. Ugotovili so, da je za snemanje idealna južna Kalifornija, kjer lahko delajo vse leto, na severu je hladneje in to ne gre. Zvezdništva takrat še ni bilo prav zaradi piratske mentalitete. Če bi nekoga poznali po imenu, potem bi bilo treba plačevati za ime! Ko pa je neka igralka doživela prometno nesrečo, je lastnik filmskega studia objavil zgodbo v časopisu, kjer je igralko poime­noval s pravim imenom. Gledalci so končno povezali obraz z imenom in tako se je rodil zvezdniški sistem. Ugotovili so, da imena igralcev, še posebej slavnih, vlečejo in se s tem lahko še bolj zasluži.

Story: Kdo je bil prvi zvezdnik pri nas?

Ko slovenskih filmov še ni bilo, so naši igralci igrali v tujih filmih. To je eden izmed velikih paradoksov - imeli smo zvezde, še preden smo imeli film. No, nikjer tudi ni ženska tako pozno režirala celovečernega filma kot pri nas, saj se je to zgodilo šele v 21. stoletju … Do 2. svetovne vojne filmov pri nas skoraj ni bilo. Film je predstavljal preveliko konkurenco gledališču in literaturi, ki sta bila steber slovenstva. Takrat so bili filmi nemi in zato za Slovence neatraktivni v smislu narodnega prebujenja. Ta pogled je bil seveda napačen, saj so bili tudi filmi o revolucijah nemi, pa so idejo peljali naprej. Šele komunistična partija je ugotovila, da za pranje možganov ni boljšega kot film. Zato so film sprejeli kot svoj evangelij. Če v vojni ne bi zmagali komunisti, Slovenci verjetno še sedaj ne bi imeli filma …

Story: Kakšen vpliv je imela politika na filmsko industrijo?

Politika se je mešala povsod. V Hollywoodu ne bi nikoli nastali takšni filmi, kot so nastali v Jugoslaviji v času ‘črnega vala’. Med gospodarsko krizo so se morali v Hollywoodu umiriti. Če bi nadaljevali tako, kot je kazalo, bi že v času Casablance v filmu videli spolne prizore. A zaradi protestov javnosti, lobijev in katoliške legije je Rooseveltova liberalna leva vlada zagrozila, da bo vpeljala cenzuro, če je ne bodo imeli sami. Ta kodeks je veljal vse do filma Kdo se boji Virginije Wolf. Film brez žiga produkcijskega kodeksa ni smel v kinematografe. Studii so morali plačevati velike kazni, pa tudi oglaševati ga niso smeli … Represija je filmski industriji vedno koristila, kar se vidi že pri jugoslovanskih filmih, ki so bili res vrhunski.

Story: Kakšen vpliv imajo zvezde na svet in svetovno politiko? Ali lahko Bono kaj spremeni?

Dobro je, da se zvezde s tem ukvarjajo, saj imajo kapital ter ‘imidž’ in lahko s svojo prepoznavnostjo opozorijo na kak problem. Zvezdniki sicer imajo velik filmski vpliv, političnega pa ne. Če bi ga imeli, bi v ameriškem kongresu sedala vsaj četrtina hollywoodskih zvezdnikov.

Sonja Javornik

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču