Štiri znane Slovenke o življenju med koronavirusom

Urška Fartelj, 220 stopinj poševno

Urška je zelo priljubljena kuharska blogerka in avtorica uspešne knjige 220 stopinj poševno, Preprosto sveže in s kruhom pomazano. Med koronavirusom se je obiskanost njene spletne strani povečala za nekajkrat. Urška skrbi, da tudi tisti, ki so sredi krize prvič začeli kuhati, dobijo zadostno podporo in jim z njeno pomočjo uspe speči domači kruh.

Kako ste se organizirali v tem času, ko moramo biti doma? Je kaj drugače zdaj, ko ste z otrokoma in možem ves dan skupaj doma?

V bistvu v karanteni ni nič kaj drugače. Otroka sta dopoldne v sobah in opravljata naloge, druge šolske obveznosti ali se kako drugače zaposlita ali družita s prijatelji prek elektronskih naprav. Sta že najstnika in se čisto fajn dogovorimo, kako in kaj. Z možem sva pa že od začetka skupne poti vajena, da sva veliko skupaj. Spoznala sva se v službi, velikokrat skupaj delava od doma. Nimava 8-urnega delovnika, ampak delava, kadar je treba. Včasih je to 12 ur, včasih pa 4 ure. Nepretrgoma ali po urah, kakor čas ali določene situacije dopuščajo in zahtevajo. Otroka sta vajena, da sva doma. In tudi zdaj je tako. Radi smo skupaj. Smo družina, ki ji je doma najlepše.

Vaš blog je namenjen družinam in (tudi) preprostemu kuhanju, ki zdaj pride prav številnim družinam. Se je obisk povečal?

Ves čas ustvarjam in delim recepte. Res je, da se je obiskanost strani 220 stopinj poševno v tem mesecu enormno povečala. Že prej je bila velika, zdaj pa številke, ki so prej kazale število obiskovalcev na mesec, toliko kažejo na dan. Posledično se je povečalo tudi toliko več vprašanj glede peke in kuhe, sploh mladih, ki so komaj začeli kuhati. Zdaj vsi pečejo domači kruh. Tako da mi samo to vzame več ur dela na dan. Želim pa vsem čim hitreje odgovoriti, ker vem, kako je, če ti kaj ni jasno sredi dela. Želim, da mi uporabniki mojih receptov zaupajo in se zanesejo name. Ne moreš čakati tri ure, če ti testo vzhaja.

Vemo, da kuhanje pomirja, da lahko kuhamo s sestavinami, zelišči, ki jih naberemo v gozdu, v naravi. Kaj bi vi svetovali ljudem, kako si lahko pomagajo, da kuhanje ne bo preveč naporno ...

Kuhati sem začela iz preprostega razloga - zdravja otrok in svojega zdravja. Zdaj je to moja služba. Za vsak recept je treba nabaviti sestavine, tako da kar se karantene tiče, ni ravno toliko sproščujoče. Zame. Ker imam veliko naročnikov, ki si včasih zaželijo kakšen recept z danes na jutri. Kar se uporabnikov mojih receptov tiče, pa imam dva nasveta: naredite si seznam jedi za teden ali dva, nabavite sestavine v enem šusu in začnite kuhati. Ko enkrat začneš kuhati, ko dobiš tisti občutek, da ti je nekaj uspelo, da je tisto dobro, se zaveš, da je domača hrana bolj zdrava, bolj okusna. Takrat postane kuhanje sproščujoče. Veliko sestavin naberem v naravi. Res je. To tudi objavljam na socialnih omrežjih, ker se mi zdi pomembno, da se ljudje naučijo in zavedajo, s koliko brezplačne hrane smo obkroženi.

Otroci drugače jedo večinoma v šoli, zdaj jih imamo doma. Kako njim pojasniti, da ne morejo vsak dan jesti palačink in ocvrtega krompirčka?

Oh, tega so moji otroci vajeni že od malega. Otroke sami navadimo, kako se bodo prehranjevali. Če jim kuhamo samo tisto, kar imajo radi, kar bi oni jedli, so na dobri poti k debelosti in drugim boleznim, ki jih povzroča nepravilna prehrana. Tudi moja otroka sta iz vrtca prišla z idejo, da graha ne bosta jedla, ker je zelen, ker je ‘Ana’ v vrtcu rekla, da ni dober. Sta ga vseeno dobila na krožnik, seveda poleg drugih enot kosila.

Nikoli ju nisem silila vsega pojesti. Če ti ni všeč, pusti na krožniku. Drugega ni. Vsakokrat tako. Čez čas sta pozabila, kaj je ‘Ana’ rekla, in grah pojedla. Danes jesta skoraj vse. Mogoče nekaj jedi ne jesta. Pa saj tudi sama ne jem čisto vsega. Od malega sta imela na dosegu rok tudi predal s sladkarijami, vendar smo imeli pravilo: Za zajtrk, pred kosilom in zvečer se ne je sladkarij. Če sta se najedla, tako niti pomislila nista na sladkarije. Torej, zelo preprosto.

Ali mislite, da bomo po koncu karantene znali bolj zdravo in z večjim veseljem kuhati?

Upam. Zaradi tega sem začela tudi zapisovati recepte. To je postalo tudi moja misija. Da ljudje čim več kuhajo doma. Sproščeno.

Tjaša Kokalj Jerala, vplivnica

Medijska osebnost, novinarka in vplivnica z več kot 50.000 sledilci na Instagramu je karanteno sprejela s trezno glavo, iz nje pa želi tako poslovno kot zasebno odnesti kar največ.

Kako ste sprejeli prvo novico o vzpostavitvi karantene? Kaj vas je najprej zaskrbelo?

Moja prva reakcija ni bila ekstremna. Videli in spremljali smo, kaj se je dogajalo v Italiji. Nekako sem vedela, da nas bo koronaval zadel tako ali drugače. Pomembno mi je, da zaščitimo sebe in druge, zato mi je vzpostavitev karantene precej logična. Mislim, da v kriznih situacijah ne gledam vse le iz svojega stališča, kaj bo to pomenilo zame, ampak tudi za mojo družino, bližnje, prijatelje in seveda za vse druge. Zato sem novico sprejela mirno in z razmišljanjem, kaj se bo zgodilo in dogajalo z nami v naslednjih dneh, tednih, mesecih.

Ker sta moji hčerki še vedno z menoj doma in delam od doma, se za nas v resnici ni nič kaj bistvenega spremenilo. Obe sta ekstremni nedonošenki, zato sem tudi sicer vajena socialne distance, zlasti v mesecih, ko razsaja gripa ali kakšne druge viroze - ne izpostavljam ju po nepotrebnem, ne hodimo v nakupovalne centre, se ne družimo v zaprtih prostorih ipd. Tukaj smo seveda omejili vse stike, tudi z babicami in dedki, norenja po igriščih ni več, namesto tega najdemo zabavo v gozdu ali pred hišo.

Najbolj od vsega me je skrbelo, kako bo ta karantena prizadela gospodarstvo. Imam podjetje, odvisna sem sama od sebe, zato sem na tem področju najprej začela razmišljati, kako ukrepati. Ampak sem na splošno pozitivna oseba in mislim, da znam iz vsake situacije potegniti najboljše. Ne bojim se izzivov in sprememb, če je ta korona samo to ...

Glede na to, da vaše delo poteka večinoma z naročniki lepotnih in modnih znamk/storitev, kako se je zdaj spremenil potek dela?

V prvih nekaj dneh se je nekaj projektov, tudi stalnih ali pa napol narejenih, ustavilo, ustavili so se tudi pogovori o novih projektih. Jasno, ker je bilo vse tako novo, ljudje in podjetja niso vedeli, kako naprej. Ob tem me je spreletel občutek nelagodja, ampak sem nekako pričakovala, da se zaradi korone ne more vse ustaviti, saj podjetja ne bodo preživela brez vsakršnih aktivnosti. Po dobrem tednu dni je imela večina projektov spet zeleno luč, v zadnjem času se veliko dogaja tudi pri novih projektih.

Delo poteka podobno kot prej - z naročniki v večini komuniciram prek e-pošte, s fotografinjo sicer nimava več tedenskih seans, zato delam, kot sem pred dvema letoma, ko še nisem imela fotografinje in sem za večino fotografij poskrbela sama ali pa sem prosila moža. Klemna poskušam čim manj obremenjevati.Kot po navadi, delam, kadar imata punci popoldanski počitek in pišem zvečer, ko zaspita. Poleg tega sem že od leta 2009 v medijih, kjer pišem in ustvarjam vsebine, kar pa se na srečo ni prekinilo.

Z več kot 50.000 sledilci na Instagramu imate definitivno velik vpliv na ljudi. S kakšnimi temami te dni vplivate na svoje sledilce? Kako pomembno se vam zdi v teh časih ostati optimističen?

Zdi se mi pomembno, da delim splošne informacije, kot je gibanje #ostanidoma, ali da si v tem času tudi pomagamo med seboj - bodisi slovenskim podjetjem, družinam v stiski, mamicam samohranilkam ... Takšne teme delim in o njih povem svoje mnenje. Ne bom pa delila zdravstvenih nasvetov, ker nisem kompetentna, niti za to nisem poklicana, čeprav sem delila informacije glede nošenja mask, kar se mi zdi tudi pomembno in je nekako podaljšek akcije #ostanidoma.

Še vedno ostajam enaka, le da sledilcem ponujam več interakcije in nasvetov, kaj početi doma, da si skupaj malce dvignemo moralo, pa tudi če je to skupno pitje virtualne kavice, ki marsikomu polepša dan. Čeprav karantena ni bistveno spremenila poteka mojega dneva, si zdaj dovolim malce več osebnih tem, iti malce globlje, tudi spustiti sledilce malce globlje v svoje življenje. Ker smo v tem skupaj in skupaj bomo to tudi premagali.

Menite, da bo konec karantene v influencerski posel vnesel kakšne korenite spremembe?

Kaj pa vem, marsikaj se zna zgoditi. Manj sredstev za influencerske kampanje, posledično več zastonjskega dela ali pa reduciranje influencerjev na tiste najboljše. Čistka bo zagotovo, takšna ali drugačna. Zdaj sicer ne občutim hudih sprememb, zato ostajam pozitivna, a vseeno sem z mislimi tudi pri novih načrtih.

Kako pa karanteno občutite kot mama?

Že prej sem omenila, da se naša dinamika ni kaj dosti spremenila. Morda si marsikdo tega ne predstavlja, ampak zadnji dve leti in pol sem bila praktično ves čas z otrokoma. Ker sta se tako zgodaj rodili, smo marsikaj dali čez. Med drugim smo dva meseca in pol preživeli v porodnišnici, naslednjih šest mesecev nismo imeli obiskov, razen babic in dedkov, ki v prvih nekaj mesecih punci sploh niso upali pestovati. Mislim, da to socialno distanciranje kar obvladamo.

Najbolj verjetno pogrešata stare starše in pa igrišče, jaz pa bistvene razlike kot mama ne občutim. Karanteno sem izkoristila v našo korist in si želim iz ponavljajočih se dni naučiti in potegniti čim več. Spoznavam ju z različnimi aktivnostmi, skupaj kuhamo, pospravljamo (pri dvojčicah moram tako ali tako vzpostaviti red). Ne pogrešam kav s prijateljicami, ker vem, da bo za te še čas, ampak uživam v času s puncama. Seveda imam tudi kakšne slabe dni, ampak na koncu si ne zapomnimo težkih dni, ostanejo le lepi spomini. Zato se trudimo zanje.

Kaj si boste najprej privoščili ob koncu karantene?

Mogoče si bom dovolila delati družinske načrte za jesen, si s Klemnom privoščila ali drznila izvršiti družinski projekt, vsekakor pa mi frizer in obisk kozmetičnega salona ne uideta.

Iva Krajnc Bagola, igralka

Vrhunska gledališka in filmska igralka Iva Krajnc Bagola je aktivna ženska na številnih področjih. Igranje zahteva celega človeka, poleg tega pa skrbi za družino, hčerko Sofijo, sodeluje pri različnih projektih, skratka dan je nemalokrat prekratek …

Zdaj pa ima tako kot mi vsi na lepem povsem drug ritem življenja. Zaradi karantene je morala svoje prejšnje obveznosti dati na stran in se organizirati povsem drugače. A ji gre dobro od rok. Z možem Aljošo Bagola se odlično razumeta, seveda se kdaj tudi ne strinjata, kar je v razmerju povsem normalno, nemalokrat mu da tudi poseben čar. Imata pa še skoraj sedemletno hčerko Sofio, ki je še najbolj vesela, da ima oba starša končno bolj ali manj zase. Predvsem večeri so tisti, ki so zdaj drugačni, saj Iva nima predstav in se lahko posveti svojima najdražjima - hčerki in soprogu.

Kako preživljate čas v izolaciji? Sicer ste zelo aktivna ženska in kot igralka imate urnik zelo natrpan … Kako pa je zdaj?

Družinsko. Bolje in več spim, kar je tudi za nekaj dobro. (smeh) Ko se je vsa stvar z izolacijo začela, sem si rekla, da bom šla s tokom in mu sledim še danes.

Je hčerka Sofia zadovoljna, ker vaju ima ves čas doma?

Ja, zelo. Sicer pogreša sošolke in sošolce, a ji je všeč, da smo skupaj. No, moram pa priznati, da sem ji v vlogi učiteljice najmanj všeč.

Si gresta s soprogom Aljošo kdaj na živce? Ali si znata tudi v taki situaciji dati dovolj osebnega prostora?

Glede na situacijo sem kar presenečena, da si ne greva na živce. Očitno se kar dobro poznava …

Kako skrbite za kondicijo, saj je verjetno ne smete izgubiti. Ko bo namreč enkrat življenje prešlo v normalo, boste morali ponovno na oder …

Ja, je kar izziv v teh dneh. Tako ali tako ob jutrih delam jogo, zdaj pa še vsi kolesarimo, pa malo tečem.

Kako skrbite za svoj videz? Se tudi zdaj naličite ali vaša koža počiva? Videti ste namreč odlično.

Hvala za kompliment. Velikokrat se držim rekla, da je manj več. Uživam v dneh brez ličil. Se pa kdaj kar tako tudi naličim. Zase. Za pred štedilnik. Za Aljošo. (smeh)

Kaj svetujete drugim mamam? Kako naj poiščejo ravnovesje, saj je biti nenehno z družino kar velik izziv ...

Težko dam kakšen konkreten nasvet, ker je to vendarle zelo osebno. Mogoče je lažje, če imamo pred sabo določen cilj, kakšen izziv, in mu sledimo. Na primer: beremo knjige, ki jih nismo, ustvarjamo z otroki stvari, ki jih običajno ne bi, preizkušamo različno telovadbo z YouTuba in si občasno privoščimo kozarec dobrega vina – to vedno pomaga.

Tjaša Perko, mama, kaskaderka in blogerka

Kaskaderka in blogerka Tjaša Perko je ena od tistih, ki ji dnevni urnik v karanteni polni tudi šolanje od doma. Osemletni sin Oskar se pri reševanju šolskih obveznosti pogosto obrne nanjo, zato je večkrat prisiljena prekiniti svoje delo. Kot priznava, jo je situacija z novim koronavirusom pošteno presenetila, čeprav je sama spremljala dogajanje, še preden se je to razširilo na staro celino. Ni pa si predstavljala takšnega scenarija.

Kako je virusno stanje spremenilo vaš družinski ritem?

Zelo. Ni vrtca, ni šole, služba je v zelo skrajšanem obsegu ... Misli so pa vsepovsod. Trudimo se, kolikor le lahko. Oskar mi velikokrat dela družbo v pisarni. Tam skupaj delava, čeprav je večji del dela posvečen njegovemu učenju, in ne moji službi, ker je vse to zelo zahtevno. (smeh) Trudimo se, da je vse skupaj tako, kot mora biti, polno športa, zdrave hrane in poučnih stvari.

Kako navdušen je nad novim načinom šolanja Oskar? Mu je delo od doma odveč ali v tem še bolj uživa?

To vprašanje sem postavila kar Oskarju. “Mi je zelo super, ampak pogrešam prijatelje in skupno delo. Mami, ti si zelo dobra učiteljica in rad se s tabo učim, a vseeno gospa Lili res v nulo razloži. Mislim, saj ti tudi, samo je drugače,” mi je odgovoril v smehu. Pogreša šolo, in to zelo, če mene vprašate. (smeh)

Kaj vam predstavlja največji izziv pri trenutnem načinu šolanja?

Usklajevanje učenja, kuhanja, dela … Predvsem pa me skrbi, ali dovolj dobro razlagam, ali dovolj dobro opravljam vlogo pedagoga, da me osemletnik razume.

Koliko ste sami vpleteni v otrokove šolske obveznosti v času epidemije?

Zelo, v vse. Vpisan je v drugi razred in mu zato še ni blizu princip dela, da se usede in je samostojen. Sicer vse dela sam, vedno ga tudi povprašam, kaj misli in kako se bo stvari lotil. Prav se mi zdi, da med delom nekoliko pozabi na mojo prisotnost, če pa ima vprašanje, mu pomagam - razlagam. Vsemu sledim in preverim, torej sem z njim na tak način, da on misli, da dela vse sam. (smeh)

Menim, da so otroški možgani res nekaj najboljšega, če jim le pustiš, da uporabljajo domišljijo, in jih pri tem spodbujaš. Nisem tista mama, ki opravi obveznosti namesto otroka. Želim, da vse naredi sam, jaz ga samo usmerjam. Pa ne samo pri učenju! Ne maram maminih sinčkov, tistih, ki namesto njih vse postorijo mamice. Človek se kuje od malega in zdaj je idealna priložnost! To ne pomeni, da si ne vzameš časa zanje. Si, in to zelo, ampak tako, da ga učiš samostojnosti. Tega manjka v današnjem svetu in upam, da mi bo uspelo.

Kaj vas je v zadnjih tednih v povezavi s šolanjem in šolskim sistemom najbolj presenetilo?

Načeloma nič, ker sem zaradi njegove mladosti tako ali tako vpletena v njegovo šolanje. Vseeno pa si nisem mislila, da je že drugi razred tako obsežen. Po mojem mnenju preveč. Veliko delajo ...

Ima tudi mlajši Izak Svarun kakšne vrtčevske obveznosti?

Obveznosti nima, si pa prizadevamo, da se uči oziroma da se ukvarjamo z njim. Učimo ga črke ali pa se skozi igro uči štetja ... Včasih tudi sodeluje pri Oskarjevem učenju. Ljubi igro Človek ne jezi se, tam se uči tudi šteti. Počne stvari, ki so zabavne.

Kako sami ocenjujete uspešnost šolanja na domu? Menite, da bodo otroci s tem dobili novo dragoceno izkušnjo ali izgubili velik del učne snovi?

Pri nas je super. Naša razredničarka, gospa Lili, nas vsako nedeljo obvesti in pripravi učni načrt, na vezi smo tudi čez teden. Predvsem se mi zdi, da bomo starši dobili izkušnjo, kako je, če šolaš otroka doma. Zdaj vem, kako bi bilo, če bi šli na pot okoli sveta in se šolali doma. (smeh) Meni, nam, je to dragoceno. Izkušnje so življenje in čas, šola je samo zraven ... Če jo sprejmeš na zabaven način, je življenje lepše. Tisti, ki bodo izgubili kakšen del učne snovi, bodo že nadomestili zamujeno. Pomembno je zdravje, nato pa vse drugo.

Kaj sami v teh dneh najbolj pogrešate?

Prijateljice in kozarec dobrega vina v mestnem središču. Pa svoje mestno kolo in brezskrbno vožnjo med ljudmi brez stresa, če kdo zakašlja. (smeh)

Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec