Story: Oktobra sta minili dve leti, odkar ste prišli na POP TV. Kaj bi bila nadgradnja vašega trenutnega položaja – vloga voditeljice 24 ur, morda politična funkcija?
Trenutno sem novinarka in to delo opravljam s stoodstotno zavzetostjo. Kaj bo prinesel čas, bomo videli. Izzivov se nikoli nisem branila. S politiko pa se ne nameravam ukvarjati; pot iz novinarstva v politiko je za moje pojme nepovratna.
Story: V kakšni službi niti slučajno ne bi mogli vztrajati?
V službi, ki me ne bi motivirala ali/in ne bi imela svobode.
Story: Po čem bi prepoznali svojo mizo v redakciji 24ur?
Po lovskem koledarčku, ki mi ga vsako leto podari Matjaž Tanko.
Story: Kdaj Suzana Lovec v službenem času povzdigne glas?
Ko mora komu na drugi strani redakcije kaj na hitro sporočiti.
Story: Vas je kdo iz političnega sveta kdaj povabil na neformalni pogovor in vas tako želel pridobiti na svojo stran ter s tem omajati vašo novinarsko nevtralnost?
Neformalni pogovori in neuradne informacije so sestavina novinarskega poklica. Brez njih bi veliko pomembnih informacij lahko ostalo skritih. Ker so pogovori neformalni, njihove vsebine seveda ne morem komentirati, vsekakor pa vedno ostajam načelna in prepričana sem, da se vsi sogovorniki in viri informacij zavedajo, da se na mojo novinarsko nevtralnost ne da vplivati. Naša oddaja je kredibilna in tega se, verjemite, zelo zavedajo tudi politiki. Neformalni pogovori so, a tako kot pri drugem novinarskem delu, se tudi tukaj držimo visokih profesionalnih standardov in pravil novinarskega ravnanja.
Story: Si kdaj zaželite, da bi bili zaradi vseh stereotipov, ki letijo na blondinke, raje temnolaska ali rdečelaska?
Vidim, da tudi vam ni uspelo spregledati barve mojih las. Ne dovolim, da bi moja podoba kakorkoli vplivala na moje delo.
Story: Kolikokrat se pred snemanjem prispevka pogledate v ogledalo?
Zelo pomembno se mi zdi, da sem urejena, sicer pa zaupam našim maskerkam.
Story: Kakšen občutek vas najpogosteje spreletava pri pogovoru s politiki?
Kot novinarka se ne sprašujem o občutkih, ampak o tem, kaj je treba še vprašati, kako zadevo prenesti javnosti. Niso pomembni ne moji občutki niti občutki politikov, pomembne so moje informacije, moja vprašanja in njihovi odgovori.
Story: Kaj je najtežje pri delu s politiki?
Dobiti odgovore, ko politiki mislijo, da jim ni treba odgovarjati javnosti.
Story: Kako je z rivalstvom z novinarskimi kolegi iz drugih medijskih hiš?
Rivalstvo je v mejah zdrave konkurenčne tekme.
Story: Vas je kdaj strah, kakšni bodo odzivi tistih, o katerih poročate?
Nikakor me ni strah. Ker delamo profesionalno. In kot rečeno, se tega dobro zavedajo tudi politiki.
Story: Koliko se o delu pogovarjate s starši in fantom, s katerim tudi živita skupaj?
Naša služba je takšna, do jo - če hočemo ali ne - nosimo tudi domov. Tako da je odgovor: veliko.
Story: V prostem času radi berete. Katera knjiga je trenutno na vaši nočni omarici?
Zadnje mesece sem imela prostega časa ravno dovolj za hranjenje in spanje. Sicer pa me čaka biografija novega ameriškega predsednika B. Obame.
Story: Kako ocenjujete svoje prispevke? Kaj vas po vseh teh letih še vedno zmoti?
Včasih kakšen o ali e še vedno napačno izgovorim. Zmoti pa me, če zaradi molka akterjev ne morem predstaviti celotne zgodbe. Politiki morajo odgovarjati javnosti.
Napisala Maja Susman
Foto Grega Gulin