Svetlana Slapšak: Od papig do meduz

Svetlana Slapšak: Od papig do meduz (foto: Primož Predalič) Primož Predalič
Vir: Story
16. 9. 2016

So vas kdaj med sprehodom skozi gozd s krošenj bezga opazovala mitološka bitja? Včasih so namreč verjeli, da prav na tem prečudovitem drevesu, ki nas konec pomladi preseneti z dišečimi cvetovi, prebivajo vile in škratki, njegov les pa je nadvse cenil tudi glasbeni virtuoz Wolfgang Amadeus Mozart. Tudi številne druge rastline in sestavine v sebi nosijo skrit pomen, ki ga je v svoji knjigi Kuhinja z razgledom razkrila avtorica Svetlana Slapšak, antropologinja in doktorica antičnih študij.

V svoji najnovejši knjigi se je avtorica polotila ne le hrane, ampak tudi običajev, povezanih s prehrano, verovanj in velikih zgodovinskih premikov ter dogajanja, ki so se dogajali zaradi živeža.

"Poglejmo samo evropski kolonializem, ki nam je prinesel številna nova živila. Ta so spremenila evropsko telo. Zavedati se moramo, da so se spremembe pogosto dogajale zunaj velike zgodovine kraljevih družin in bitk, v običajnem vsakdanu," poudari Svetlana Slapšak, ki je bila pred leti z gibanjem 1000 žensk za mir tudi predlagana za Nobelovo nagrado za mir.

Po njenem mnenju je hrana močno zaznamovala človeško zgodovino, saj smo ljudje vanjo vpisovali določene kolektivne spomine. Prav zato je postala eden številnih zaslonov preteklosti. Pomanjkanje hrane je namreč izzvalo številne vojne in boje, saj so človeško zgodovino zaznamovale prenekatere lakote in umetno izzvano pomanjkanje hrane. V številnih sistemih je bila lakota odraz kaznovanja in tudi genocida.

"Danes je v svetu kar nekaj žarišč lakote, kjer je ta eno od orožij. Pomanjkanje hrane je tudi eden od načinov mučenja, poglejte si le obnašanje z zaporniki po vsem svetu."

Med raziskovanjem antropologije prehrane pa je niso navdušile zapletene jedi in sestavine, ampak predvsem navadne rastline, na katere smo skorajda že pozabili, pa vendarle rastejo v naši neposredni bližini. Kdaj ste se nazadnje ustavili ob dišečem bezgu in opazovali žuželke, ki so se premikale po njegovih belih cvetovih? Ali pa se poglobili v koprive, za katere se radi pošalimo, da so dobre za revmo? S temi preprostimi rastlinami, ki rastejo za našimi domovi, so namreč povezana številna verovanja, mi pa se nanje ne oziramo več. Bezeg je bil tako bivališče številnih mitičnih bitij, na njegov les kot najboljši material za piščali pa je prisegal tudi Mozart.

Čeprav so žarometi usmerjeni v hrano, pa to ni nikakršna kuharska knjiga. Vendar se Svetlana ob koncu ni morala izogniti tudi nekaj receptom.

"Ob koncu knjige sem predstavila umetniški projekt, ki je nastal v sodelovanju s slikarko in umetnico Milico Tomić iz Beograda. Zaprosila me je, da ji zaupam nekaj zanimivih receptov, ki bi jih vključila v svoj projekt. V teh receptih eksperimentiramo s hrano, tudi na ironičen način, poleg tega pa izraža še nekatere žlahtne recepte iz zgodovinskih obdobij," nam je pojasnila avtorica. Med recepti pa ni mogoče najti tudi tistih najbolj norih, ki vključujejo specialitete s papigami in meduzami: ti recepti namreč izvirajo iz edine ohranjene knjige receptov v latinščini, ki jo je prevedla pred leti. Gre za recepte kuharja Apicija, za katerega sicer ne vedo, ali je v resnici res obstajal.

"Čeprav morda recepti niso avtentičen prikaz antične kuhinje, v njej najdemo ideje, ki so zelo zanimive. Pri tem so uporabljene rastline, ki so danes podivjale, druge pa so izginile v ekološki katastrofi," nam je še zagotovila avtorica knjige Kuhinja z razgledom, ki sicer prezira kuharske šove, saj so del komercializirane pop kulture. Njihova ideološka namera je po njenem mnenju zelo jasna, številni namreč s svojo trivialnostjo zgolj poneumljajo ljudi.

"Temu torej služijo reklame, očitno pa tudi kuhanje," v smehu pojasni Svetlana. "Kulinarika je v resnici seveda dvojno zanimiva, po eni strani zaradi inteligentnih kuharjev in praks, ki jim lahko sledimo. A če nekdo predstavlja pripravo jedi tako, da prikaže pobijanje živali, to res ni najboljša ideja o prihodnosti sveta. Ta bo po mojem mnenju vegetarijanska. Znanost bo verjetno uspešno našla način za proizvodnjo zadostne količine proteinov, ki je potrebna za delovanje naših ubogih možgančkov."

Napisala Nika Arsovski
Fotografije Primož Predalič

Story

Brali ste prispevek, ki je povzet po članku iz revije

Story37/2016

Naročite se na revijo Story:

01 3000 780 izpolnite spletno naročilnico

Ne spreglejte, revija je lahko tudi lepo darilo.
Podarite naročnino svojim najbližjim.


Nova Story že v prodaji

Story 37/2016

Story 37/2016, od 08. 09. 2016