Igralec, voditelj, stand up komik in oče. Vse to je Tadej Toš, ki ga kot vsestranskega umetnika že vrsto let lahko spremljamo na odrih po Sloveniji.
Od jeseni ga bomo lahko spremljali tudi v celovečernem slovenskem filmu Slovenija, Avstralija in jutri ves svet, v katerem je zaigral v vlogi uspešnega poslovneža.
Tadej, vrsto let vas lahko spremljamo kot igralskega virtuoza. Je prišel kdaj trenutek, ko ste rekli, da potrebujete nov izziv kot to, kar počnete?
Da, pridejo trenutki, ko si človek mogoče na kratko prav zaželi kreativne spremembe v obliki novega izziva. Pri meni je bilo do zdaj tako, da so vsi novi izzivi prišli kar sami od sebe, z leti sem se naučil, kdaj jih lahko pričakujem – zdaj sem spet v fazi transformacije, od stand up komedije sem naredil korak proti glasbi: s prijatelji glasbeniki sem pripravil 'sing up rock show' Rokezije, 12 pesmi Franceta Prešerna na prešeren način. Sicer pa se najlepše dogaja takrat, ko si ne želiš ničesar.
Glede na raznolikost dela vam nikoli ni dolgčas. Kaj vas pri vašem delu najbolj veseli?
Več veselja se združuje: veselje dobre ideje, veselje realizacije, veselje sodelovanja z občinstvom – na koncu sem najbolj vesel, ko vidim zadovoljne, nasmejane, srečne obraze pod odrom.
Ste eden izmed večplastnih umetnikov. Kakšna dela so vam najbližje in v kakšnih vlogah se najbolje znajdete? Če se dotakneva voditeljstva, kakšen izziv je to za vas? Kaj pa, ko gre za igro na gledaliških odrih in igranje na malih zaslonih? Kakšne so vzporednice in kaj je osebno za igralca lahko najbolj naporno?
Rad se lotim vsega, kar prinese življenje – plesal do zdaj še nisem. (smeh) Televizijsko voditeljstvo je zanimivo delo, v mojem primeru se je pokazalo, da najbolj učinkovito delam, kadar večino programa pripravim sam, to je BOB leta. Dvakrat smo sicer poskušali z oddajama Državljan Toš na Planet TV in Nedeljsko popoldne na RTV SLO, oba poskusa sta boleče dočakala svoj predčasni konec, ker smo delali v ekipah in okoliščinah, ki si niso bile niti blizu niti si niso bile naklonjene, šefi pa so imeli nerealno velika pričakovanja. Sicer televizija ostaja veliko ustvarjalno polje, ampak z zanimivo objavo na spletu dosežeš več ljudi kot po televiziji.
Izjemno zanimiv medij je radio, z Radiem City sodelujem že leta, izkušnja z Vala 202 pa je tudi lepa, nepozabna in neprecenljiva. Stand up komedija je v mojem primeru akrobatski 'free jazz' brez garancije – najboljši občutek, ki ga pri svojem delu lahko doživim. Klasično gledališče mi daje kondicijo, mir, študioznost in vero v to, da je vse mogoče, ker je v gledališču res vse mogoče. Film je medij, kjer imam še velike rezerve, nisem veliko snemal, mnogo tega je še, kar bi se moral naučiti, da bi lahko napredoval – film zahteva popolnoma drugačen pristop k materialu in izvedbi. Sicer pa se ne bojim nobenega dela, rad delam.
Kaj pa očetovska vloga? Kako vam je pisana na kožo?
Otroci so najboljše, kar se mi je zgodilo v življenju, učijo me.
Kako vaši trije otroci spremljajo vaše delo?
Igrivo in neobremenjeno, kdaj kaj slišijo, kdaj kaj vidijo, vsake toliko prepevamo skupaj, kakor sem rekel – igrivo in neobremenjeno.
Kmalu vas bomo lahko videli tudi na filmskem platnu v celovečernem filmu režiserja Marka Naberšnika Slovenija, Avstralija in jutri ves svet! Če pogledava nazaj, kako naporno je bilo snemanje in kaj lahko pričakujemo jeseni?
Povabila k sodelovanju v filmu Marka Naberšnika sem bil zelo vesel. Snemanje zame ni bilo naporno, ker nisem imel zelo zahtevne zadolžitve, lepo je bilo, kolikor mi je prišlo na uho, lahko v jeseni pričakujemo zanimiv domač film.
Boris (glavni junak, ki ga igra Jure Ivanušič) se žene za ameriškim snom, ki obljublja hiter zaslužek, vi pa kot vodja mrežnega marketinga gradite njegove sanje v oblakih. Ste kdaj imeli izkušnjo z mrežnim marketingom?
Dvakrat smo me neki ljudje povabili na sestanek, kjer so mi kot roboti zrecitirali zgodbico o zlati jami, ki čaka samo name – zanimivo je bilo. (smeh)
V filmu ljudi poučujete o tem mrežnem marketingu. Kako ste se vživeli v to vlogo?
Predstavljal sem si, da je to človek, ki bolj verjame, kakor ve. Predstavljal sem si enostavno in sebično kapitalistično logiko – kakšno zgodbo moram s poceni fintami prodati naivnim, da bi jih potegnil v igro, v kateri bodo z vero v ta pisani privid lastnega uspeha delali zame kakor jaz delam za svojega šefa. Gonilo je pohlep – si, če imaš – in nikoli ni dovolj.
Glede na to, da prihajate s štajerskega konca, kako ste se počutili na snemanjih?
Na snemanju sem se počutil odlično, bilo pa je kratko.
Ob boku odlične igralske zasedbe (Jure Ivanušič, Aljoša Ternovšek, Minca Lorenci, Milada Kalezič, Vlado Novak, Tjaša Železnik, Bojan Emeršič ...) bo film zagotovo ena od Markovih uspešnic. Kako je bilo delati pod taktirko režije Naberšnika in s to ekipo?
Marko Naberšnik je režiser, kakršnega si igralec lahko samo želi. Dobro zna povedati, kaj potrebuje, lahko mu brezpogojno zaupaš, odprt je za dodatne ideje, duhovit, potrpežljiv, sposoben in nasploh prijeten človek, s katerim je lepo sodelovati. Ekipa je bila dobra, veselim se ponovnega srečanja s sodelavci na premieri filma.
Film Slovenija, Avstralijain jutri ves svet bo tako jeseni v kinematografih. Kaj pa bo jesen prinesla vam? So že pred vrati kakšni novi izzivi?
Jesen bo pestra: premiera Cankarjevih Hlapcev v Drami, stand up nastopi in Rokezije na odrih po Sloveniji, gotovo pa lahko pričakujem tudi kakšna zanimiva presenečenja.