Priljubljen stand-up komik in televizijski voditelj Tadej Toš se že pripravlja na veliki Valentinov stand up, ki ga bo izvedel v organizaciji Zavoda za kulturo Maribor. Ob vseh obveznostih in številnih nastopih pa najde čas tudi za svojo veliko družino - ženo Doro ter Evo, Julijo in Andreja.
Story: Tadej, že kar nekaj časa je minilo, odkar sva nazadnje poklepetala. Mislim, da ste se takrat pripravljali na velik dogodek v Hali Tivoli, kjer ste kot prvi slovenski komik orali ledino in pripravili solistično predstavo. Kako je bilo takrat?
Za prvič je bilo dobro. (smeh) Poseben občutek je bil stati sam na odru v legendarni dvorani. Upam na še kdaj.
Story: Je večji izziv, če nastopaš pred nekaj tisoč gledalci ali če je dvorana manjša in te spremlja le nekaj sto ljudi? Na kakšnih nastopih se počutite bolje? Pred mnogoštevilno publiko ali manjšo zaprto družbo?
Univerzalnega pravila ni. Veliko je odvisno tudi od vremena, smeh in dobra volja sta vremensko občutljiva! Če preskoči iskra in se vzpostavi komunikacija med programom in občinstvom, je popolnoma vseeno, kje smo in koliko nas je.
Story: Tadej, pa so razlike, če nastopate recimo v večjih mestih ali nekje na periferiji? Kje so ljudje bolj sproščeni?
Ljudje so praviloma bolj sproščeni na periferiji, veseli, da je v vas prišel cirkus! (smeh)
Story: Všeč mi je, ko vas spremljam na predstavah, ta 'freestyle stand-up', ki nastaja kar na odru, brez vaje. Nekako spontano. Se publika rada vživi v takšne nastope? Sodeluje z vami?
To je pravzaprav tisto, ker občinstvo najbolj pritegne - da vidijo, da velik del programa nastaja v trenutku, ko se družimo. To pomeni, da je z malo dobre volje na obeh straneh mogoče vse, tudi to, da skupaj pišemo scenarij. (smeh) Za nastopajočega je to vrhunec ustvarjalne svobode. Publika zaupa meni in jaz zaupam njej.
Story: Se vam je kdaj zgodilo, da je bila publika tako 'mrtva', da tudi če bi se slekli, ne bi dosegli tistega učinka, ki bi si ga želeli? Kje je bil vaš najslabši nastop in zakaj se je zgodil? Kaj je bilo krivo?
Moj najbolj neučinkovit nastop se je zgodil pred leti za neko banko. Krivi so bili preveč zategnjene kravate, interni kodeks vedenja v banki in to, da ljudje niso bili tam zaradi predstave. Še zdaj se spomnim, kot da bi bilo včeraj.
Story: Kaj pa, če imate slab dan, pred vami pa je stand-up nastop? Kako ga izpeljete? In kako odmislite težave, ki vas morebiti morijo?
Seveda se zgodi, da pride dan, ko bi se najraje zavlekel globoko v svojo jazbino, pa moraš na oder. Z leti dela v gledališču se natreniraš, da znaš v trenutku iz ene zgodbe skočiti v drugo. Gledališče je najboljši trening za skakanje iz zgodbe v zgodbo. (smeh) V bistvu je enostavno - zajameš sapo in skočiš.
Story: Si kdaj, če gre kaj narobe, očitate? Ali se prepustite in si rečete, drugič bo bolje?
Ne rečem si, da je narobe, pogosto pa si rečem, da bi lahko bilo bolje. Nikoli ni narobe, je, kakor pač je. Vedno se trudim, da dam vse od sebe, to je največ, kar lahko storim. Za rezultat pa ne morem jamčiti. Smeh je improvizirana komunikacija.
Story: Kako vam ne zmanjka idej za teme? Kako oblikujete program na prireditvah, ki jih vodite?
Dokler bomo živi, tem ne bo zmanjkalo. Tema je vse, kar se dogaja okoli nas in v nas. Tema je vse, kar se ne dogaja, tema je lahko prav vse. Izbrati je treba pravo, in to v pravem trenutku. Kontekst narekuje tekst. Program za prireditve pripravim v dogovoru z organizatorji, iščem povezave in navezave na trenutek in priložnost.
Story: Trinajstega februarja boste imeli velik Valentinov stand up v Koloseju Maribor. Ne bom vas preveč morila z vprašanji o valentinovem, saj vem, da ste poročeni. (smeh) Pa vseeno, kaj lahko pričakujemo od vas na ta dan? Tudi kakšno na račun Valentina?
Ne vem še, kaj lahko pričakujemo. (smeh) Se pa srečanja z občinstvom zelo veselim, ker se bomo lahko sproščeno pogovarjali o odnosih med spoloma.
Story: Z Doro ste srečni že kar nekaj let. Imate tudi deklici Evo in Julijo in najmlajšega Andreja. Kakšne so obveznosti očeta treh otrok? Je teh več, kot če bi bil doma le en otrok?
Več ko jih je, lepše je. Seveda je glasno in nikoli do konca pospravljeno, mladički so neprestano lačni in nikoli pri miru, ampak to je najlepša stvar na svetu.
Story: Kako pa usklajujete vse - glede na to, da ste na delovnem področju precej aktivni - še družinske obveznosti?
Z dobro organizacijo, potrpežljivo ženo in veliko vožnje. (smeh)
Story: Nam zaupate kaj o matriarhalnem patriarhatu?
Ja, to smo mi. V programu sem razvil tezo, da je zaradi tega vse tako, kot je. Tudi med kurenti so ženske - to je to. Doma moramo lulati sede. (smeh)
Story: Si kdaj z Doro vzameta kaj časa zase? Recimo za valentinovo? (smeh) Kako preživita te romantične trenutke?
Prav zase nama ne uspe ukrasti veliko časa. Takoj ko ostaneva brez mladičkov, jih pogrešava. Tu in tam po nekaj minut, mogoče kakšno urico. Takrat sva bolj pri miru, oči imava zaprte, jaz domnevno rahlo smrčim, Dora pa prede. (smeh)
Napisala MIMA
Fotografije Aleš Pavletič
