Tadeja Vulc: Brez sonca nisem nič

Za svoja dela je prejela številne domače in tuje nagrade, zadnja v nizu je zlati znak za izjemne ustvarjalne dosežke na področju vokalne glasbene dejavnosti, ki ga podeljuje Javni sklad RS za kulturne dejavnosti.

Ste skladateljica vokalne in instrumentalne glasbe ter zborovodkinja. Kaj vam je bližje?

Veliko sem razmišljala o tem, da bi se osredotočila samo na eno stvar, a ko sem se za nekaj časa odmaknila od zborov, sem ugotovila, da potrebujem oboje. Na eni strani ustvarjanje partiture v samoti in miru in na drugi strani delo z ljudmi.

Vas je glasba poklicala že v otroštvu?

Ja, nekoč sem našla beležko, v katero sem kot otrok pisala pesmice. Prva govori o mucku, ki je našel dirigentsko palico. Kot bi že takrat vedela, kakšna bo moja pot. Že zelo majhna sem na televiziji spremljala koncerte orkestra, v katerem je igral tudi moj 13 let starejši brat, in dirigirala. Brata sem vselej prosila, naj me uči, pa ni imel potrpljenja z mano. Zato sem se odločila, da bom pisala skladbe, ki jih bo tudi on igral.

Pa jih je?

Seveda. (smeh)

Decembra ste bili v Tajvanu, kjer je tamkajšnji filharmonični komorni zbor krstno izvedel vašo skladbo Sine sole nihil sum s slovenskim naslovom Brez sonca nisem nič. Kako se je razvilo to sodelovanje?

Skladbo sem napisala po naročilu tega zbora in bila povabljena na koncert, na katerem je bila krstno izvedena. Dirigiral je naš priznani skladatelj in zborovodja Ambrož Čopi, sama pa sem bila med poslušalci.

Kako je poslušati svoje delo, ki ga dirigira nekdo drug?

Včasih je težko, ker ne moreš vplivati, kako bo delo izvedeno. Vendar sama ob dirigiranju svojih skladb podoživljam občutke ob nastajanju, kar je lahko zelo naporno, zato pravzaprav raje delam skladbe drugih skladateljev.

Slovenija prihodnje leto gosti največji evropski zborovski festival Europa Cantat. Kaj to pomeni za slovensko zborovstvo?

Ne vem, ali se zavedamo, kako pomemben je ta festival. Kdor se ukvarja s petjem, se mora nenehno učiti, izobraževati, izmenjevati izkušnje … Dokler si željan znanja, hodiš po festivalih, koncertih, se ob tem razvijaš in rasteš. Europa Cantat je festival, ki na enem mestu zbere vse zborovsko znanje. In to priložnost bomo imeli v Ljubljani.

Boste sodelovali, morda napisali kakšno skladbo za to priložnost?

Zagotovo bom sodelovala, o podrobnostih pa se še pogovarjamo.

Ste skladateljica, vodite APZ Maribor in predavate na pedagoški fakulteti v Mariboru. Kakšna je vaša dnevna rutina, da vam uspe vse postoriti?

Moja edina rutina je, da vsako jutro vstanem ob 6.49, pa še to, odkar imam otroka, ki mora v šolo. Upoštevati moram še urnik, ki mi ga nalaga delo na fakulteti in v zboru, vodim namreč APZ Maribor. Sicer pa sem človek, ki zmeraj išče nekaj novega. Navajena sem tudi, da lahko komponiram kadarkoli in v različnih pogojih. Nekoč sem potrebovala popoln mir, da sem se lahko osredotočila, odkar imam otroka, pa se znam potopiti v svoj svet, tako da me ne moti, če denimo on zraven mene igra klavir.

Koliko skladb je v vašem opusu?

Ne vem točno, a mislim, da jih je več kot 250.

Koliko časa pišete nekajminutno skladbo?

Povsem različno, včasih potrebujem le nekaj dni, lahko pa se z njo ukvarjam tudi ves mesec. Za lažjo predstavo, 7- do 8-minutno skladbo za orkester lahko ustvarim tudi v tednu dni, lahko pa isto število dni zapišem le nekaj taktov.

Kaj trenutno ustvarjate?

Med drugim me zaposluje cikel skladb, pisanih na besedila, zapisana na sončnih urah po vsem svetu. Govorijo o življenju, ki odhaja, času, soncu in drugih zanimivih temah, napisana pa so v različnih jezikih, na primer latinščini in angleščini. Skladbe pišem za različne zbore, ena je že omenjena Brez sonca nisem nič, ki je nastala za tajvanski zbor.

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču