Vsaka izmed nas dobro pozna dneve, ko je naš odnos z ogledalom vse prej kot romantičen. Ob poplavi idealov, ki nam jih na pladnju servirajo mediji, sem našla sogovornico, ki brez dlake na jeziku spregovori o samopodobi. Zgovorna Štajerka Tanja Kocman, ki nas je tudi letos nasmejala na avgustovskem Panču, s svojimi objavami na družabnih omrežjih dokazuje, da smo prav vsi krvavi pod kožo.
Story: Na Panču ste pogosto ena izmed redkih ženskih predstavnic. Kako se počutite v moški družbi?
Odlično. (smeh) V moški družbi sem se vedno dobro znašla, ko sem bila mlajša, sem dejansko imela več prijateljev kot prijateljic. A z leti, ko se odnosi začnejo komplicirati, začneš mnogo bolj ceniti kvalitetno žensko družbo.
Story: Mislite, da ima zaradi spola publika drugačen odnos? Se vam zdi, da tako lahko izbirate med bolj raznovrstnimi tematikami?
Še vedno verjamem, da so veliko bolj presenečeni, če se kot ženska lotiš nekaterih tem. Ko pride do seksa in črnega humorja, je publika večkrat bolj naklonjena moškim. A vendar mislim, da je tu zelo pomemben pristop, kako sama zvoziš določeno tematiko. Mislim, da lahko ravno zaradi tega, ker ljudi še vedno presenetimo, da kot ženske javno govorimo o recimo svoji seksualnosti in podobnih zadevah, dejansko to obrnemo v plus. Pomembno je samo dvoje: nikoli ne podcenjuj občinstva in nikoli ne podcenjuj sebe.
Story: Katera tema v zadnjem času vse bolj 'vžge'?
Rekla bi, da kar odnosi. Ker to je nekaj, s čimer imamo vsi ljudje opravka, in se v teh temah prepoznamo. 'Na srečo' so odnosi vedno bolj deformirani, tako da bomo še lahko desetletja govorili o tej tematiki. (smeh)
Story: Veliko časa preživite na odru pod budnim očesom javnosti in zbijate šale tudi na svoj račun. Kako to vpliva na samopodobo?
Rekla bi, da jo krepi. Na samem začetku svoje stand up kariere sem sicer po kakšnem slabem nastopu imela občutek, da bi se najraje ulegla na kopalniške ploščice v položaju fetusa in obležala do 2030, ker nisem mogla razumeti, zakaj se ne smejejo tam, kjer vložim sebe v celoti in razgalim dušo. Ampak potem sem odrasla, imela dovolj nastopov, da me tudi kakšen bolj medel več ne spravi v slabo voljo. In verjamem, da je ravno to, da nastopam in se razgaljam pred ljudmi, zgradilo mojo osebnost, ki pa je prekleto fajn, z občasnimi zdrsi. (smeh)
Story: Ste se tudi sami kdaj preveč obremenjevali z videzom?
Seveda. Ogromno sem se obremenjevala in se občasno še. Mislim, da neke 'komplekse' nosimo s sabo tudi, ko drugi izvora zanje sploh ne opazijo. Če so te v otroštvu dražili zaradi nečesa na tvojem telesu, te njihove besede spremljajo tudi v odraslem življenju in jih moraš občasno tudi dnevno radirati iz misli. Tudi sama sem zapadla v najstniško odklanjanje hrane, bruhanje in ostale nič kaj glamurozne zadeve, da bi bila kot druge. In naučila sem se, da si lahko svoj največji sovražnik, zatorej zdaj dnevno delam na tem, da sem sama svoja največja oboževalka. Včasih gre, včasih pa imam menstruacijo. (smeh)
Story: Kaj pa s tem, kaj si drugi mislijo o vas?
Načeloma mi je pomembno to, kar si o meni mislijo ljudje, ki v mojem življenju res štejejo. Družina, prijatelji, pes. Pomembno mi je, kaj si o sebi mislim sama in da čez življenje ne hodim, kot da bom živela milijon let, in se ne obračam stran, ko me bo katero bitje potrebovalo. To mi je pomembno. Izjemno cenim ljudi, ki mi pišejo, da s kakšno svojo kolumno ali vlogom vplivam na njihovo dojemanje in se počutijo razumljene. To mi ogromno pomeni, ker se večinoma niti ne zavedam, da nam v tem svetu tako primanjkuje neke iskrenosti. Kar si pa mislijo anonimni pisci komentarjev ali pa anonimni pisci na Facebooku, ki imajo občasno toliko, o toliko grdih besed? Če imam dober dan, si mislim, kako lepo, da v kleti svoje matere najdejo Wi-Fi, če pa imam slab dan, se sprašujem, v kaki družbi živimo.
Story: Kaj je predstavljalo mejnik v vašem dojemanju sebe?
Ne bi rekla, da imam neki dramatičen dogodek, ob katerem bi si rekla: 'Ti seksulja, imaš ti to.' Verjetno sem tako kot vsaka punca, ki počasi odrašča v žensko, imela kup notranjih bojev. A nekako mi je vseeno to, da sem zvesta sebi in da zastopam neke zadeve, ki mi ogromno pomenijo, odtehtalo tudi občasen pogled v ogledalo, kjer so moja bedra plapolala dlje, kot bi naj. In ko sem enkrat dojela, da sem kul človek, nekdo, ki bi ga z veseljem redno vabila na pivo, sem ugotovila, da sem lepa. Marsikje in marsikdaj.
Story: Kaj si mislite o lepotnih idealih, ki jih postavlja družba?
Iskreno? Res se sprašujem, kam gremo z vsemi temi influencerkami, ki si odfotošopirajo polovico nosu ter se v nenaravnih odtenkih telesa v kopalkah valjajo po preprogi, vredni več od moje hiše. Ne razumem, kako lahko družbena omrežja cenzurirajo goloto, takšnim izkrivljenim pogledom na telo in nasploh videz pa ni videti konca. In potem se čudimo najstnicam, ki same sebe dojemajo kot grde. Ne, zvenela bom kot stara mama, a zdi se mi ekstremno narobe. Ta dekleta, ki so jih operirali kirurgi, ki jim je več kot očitno bolj pomemben denar, kot pa da bi povsem lepi punci rekli, da je dovolj, ali s strani Photoshopa igrajo vzor ali celo lepotni ideal, so v mojem svetu osebe, potrebne psihološke pomoči. Zašli smo.
Story: S svojimi objavami na družabnih omrežjih pogosto zabavate svoje sledilce. Opisujete preproste, zabavne dogodke iz vsakdanjega življenja. Želite s tem tudi dokazati, da smo vsi le ljudje, krvavi pod kožo?
Ljudje se mnogo preveč obremenjujemo in se, predvsem, jemljemo preresno. Dogajajo se nam tako zelo podobne situacije, podobne komedije in žal tudi tragedije. In ko enkrat v svoje življenje vneseš nekaj humorja, je vse lažje.
Story: Poletje in kopalke. Butasti kliše, s katerim nas vsako pomlad prepričujejo, da moramo izklesati telo in izgubiti odvečne kilograme, ali utemeljen strah?
Jezus, ja. Nam vsem je vseeno, dokler nam več ni. In ni nam vseeno, ko vidimo prvo sliko sebe na plaži. (smeh) Ne, ne podpiram tega, da se ubijamo zavoljo kopalk, je pa res, da bi se na morju naj imel fino, da bi naj bil neobremenjen. Če boš pri tem ves čas imel v mislih, da boš v kopalkah videti kot neposrečena gosenica, bo verjetno stopnja uživanja mnogo manjša. Če pa imaš rad vse svoje obline in boš z njimi po plaži parodiral ob zvokih 'I'm too sexy', je to tudi super. Samo treba je biti iskren do sebe. Če se le da, pravi čas. (smeh)
O influencerjih: "Zdi se mi ekstremno narobe"
"Res se sprašujem, kam gremo z vsemi temi influencerkami, ki si odfotošopirajo polovico nosu ter se v nenaravnih odtenkih telesa v kopalkah valjajo po preprogi, vredni več od moje hiše. Ne razumem, kako lahko družbena omrežja cenzurirajo goloto, takšnim izkrivljenim pogledom na telo in nasploh videz pa ni videti konca. In potem se čudimo najstnicam, ki same sebe dojemajo kot grde. Ne, zvenela bom kot stara mama, a zdi se mi ekstremno narobe."
Besedilo: Nika Arsovski // Fotografije: osebni arhiv, Tibor Golob
Novo na Metroplay: Juš Milčinski o vodenju Malih sivih celic in kakšen mora biti avtor humorističnih vsebin
