Pred menoj je sedelo že veliko medijsko znanih obrazov, Tanja Ribič še nikoli. Nikoli, čeprav sem si, priznam, ob priložnosti želela pogledati v njene modre oči in občutiti vsaj delček tega, kar so novinarski kolegi opisovali z besedami nežno, čustveno, preprosto bitje.
Bi jo sama morda začutila drugače? Bi mi povedala kaj, kar je v svoji bogati igralski (zaposlena je vMestnem gledališču ljubljanskem) in pevski (1997 nas je zastopala na Evroviziji) karieri zaupala le redkim? Odgovori na ta in še druga vprašanja so se mi odprli tistega hladnega petkovega jutra pred tednom dni, ko je s kapo na glavi 'pribiciklirala' do mesta srečanja, mi segla v roko, se ponudila na 'ti', nato pa pred kozarcem naravnega soka iz ananasa in pomaranč ter le nekaj korakov proč od svojega črnega, na drog priklenjenega 'stroja' na dveh kolesih dokazala, da je … navaden človek iz mesa in krvi. Da jo boli, ker ni toliko pri svojih starših, kot si želi. Da njen zakon z Brankom Đurićem Đurom ni 'pocukrana' limonada. Da bo njegov sin, ki bo 6. decembra postal polnoleten, morda prišel živet k njim v Ljubljano. Da …
Story: V predstavi Punce in pol, v kateri imate glavno vlogo, ste na odru MGL-ja same ženske. Tam so Mirjam Korbar, Judita Zidar, Bernarda Oman … S katero od njih ste si najbolj blizu zasebno?
Zasebno? S Tanjo Dimitrievsko, ki je bila tudi moja sošolka na igralski akademiji. Ko greš enkrat skozi akademijo, ti je skoraj vsak iz generacije kot brat; poznaš ga do obisti in prav zato mi je Tanja najbližje. Drugače pa moram priznati, da smo vsi v ansamblu precej povezani.
Story: Lani je vlogo vodje vašega teatra prevzela ženska. Kako vidite svojo šefico, direktorico Barbaro Hieng Samobor?
Barbara je lucidna, ženstvena, subtilna ženska, ki povrh vsega premore zelo redko in dragoceno vsebino, ki je nepogrešljiva na vodstvenem mestu - tudi malo ne zavida drugim ženskam! Ona prav uživa, ko vidi npr. žensko, ki ji gre dobro. Vesela je, če kdo kaj zna in mu da še dodatnega vetra v jadra. Lepo mi je, ker je v naši 'hiši'!
Story: Sta moda in skrb za zunanji videz že posrkala vašo najstarejšo hči?
Zalika si vsako jutro navije frufru in se ureja … To, da ima svoj slog, se mi zdi čisto prav, ker ima s tem veselje in ker na tako izraža svojo drugačnost.
Story: Skrivate ličila pred njo?
Ah, kje pa. Midve se res veliko pogovarjava in vidim, da me zelo posluša … Moram hitro potrkati v les (res potrka na mizo, op .p.). Če ji za kakšno stvar rečem, da se mi zdi brez vezna ali pa neokusna, me - vsaj zaenkrat - pridno upošteva. Zadnjič je, recimo, vzela mojo novo maskaro in si z njo namazala trepalnice, ki so - glede na to, da ima že po naturi strašno dolge - na koncu izgledale kot umetne. Ko sem videla, kakšna je, sem ji rekla, da je to pa res 'too much'.
Story: Si v odnosu do svojih dveh hčera želite ponoviti vzorec zaupanja in tesne vezi, ki vam ga je ponudila vaša mama?
Vsekakor. Ljubezen in dovolj odprta pot, da bosta lahko sami 'gazili' svojo smer in širino, se mi zdita najboljša popotnica, ki jima jo lahko ponudim.
Story: Katera je bolj razgrajaška, se pravi bolj podobna mamici v otroških letih?
Ela. Včeraj mi je, recimo, pljunila na glavo.
Story: Kaj imata hčeri skupnega z vama z možem?
Obe sta zelo emotivni, nemirni pa tudi vzkipljivi.
Story: Vam na misel kdaj pride, kako bi bilo, če bi imeli sina?
Kar naprej. Zdi se mi, kot da mi nekaj manjka.
Story: Ima Đuro potencial, da bi bil copata?
Đuro copata, hah! O tem ne razmišljam, sploh pa mislim, da za postati copata ni treba imeti nobenega potenciala. To, da si copata, zame pomeni, da te bolj ali manj ni, zato to prej pomeni kakšen primanjkljaj kot pa potencial. In res ne vem, zakaj bi bil z nekom, ki je, kot da ga ni?!
Story: Ubogljivi cucek pri vas odpade. Za vas in vaš je Đuro. Kaj ima on, česar niste našli pri drugem moškem?
To je on.
Story: Slišala sem, da Branko doma vse tri razvaja, da celo kuha. Kakšen je pravzaprav, ko je v varni družinski sferi?
Ste bili kdaj na snemanju z njim?
Story: Ne.
Škoda. Če bi bili, bi lahko videli, da je Đuro vedno isti. Da je pozoren do svoje ekipe, da se med odmorom igra z majhnimi letali, da mi prinese sladico … Nikoli ne skriva naklonjenosti, ljubezni pa tudi jeze ne.
Story: Kaj delata, ko imata čas izključno za dvojino?
Ko punčki zaspita, si vzameva čas samo za naju; narediva si pozno večerjo, spijeva tudi kakšen kozarček, se pogovarjava …
Story: Kdo od vaju se raje in večkrat crklja? Kdo potrebuje več dotikov, objemov, poljubov?
Tu se pojavi neodločen rezultat.
TANJA O SVOJEMU MOŽU: Zakaj Đuro ne ostari?
"Đuro ima to sposobnost, da čeprav ima na voljo samo dva kvadratna metra, bo naredil koreografijo. Znajde se. Ko je bil v vojski na ladji, so mu rekli, da bi on brez težav eno leto preživel v komori z iglo, pa mu ne bi bilo dolgčas! Vedno se bo nečesa spomnil; ali kakšne igrice, zgodbice, nekaj pač. 'Klikerji' mu kar naprej delajo in zato tudi ne ostari, posledično pa s tem tudi mene dela mlajšo in bolj veselo. In seveda obe hčeri, s katerima se stalno in z užitkom ukvarja."
Story: Se kdaj bojite, da bi vam v nekem trenutku odpihnilo vso to družinsko srečo, ki jo uživate?
Seveda, kar naprej se bojim zanjo in na splošno me zelo hitro začne skrbeti za svoje najdražje. Že če se Đuro odpelje z avtom, me stiska, da bi se mu kaj zgodilo, ali ko se Zala pelje s kolesom, ko Ela pade …
Story: Daleč od tega torej, da bi vam bila otroka in zakon samoumevni?
Daleč daleč od tega!
Story: Vas skrbi samo za vaše ali vas pri srcu stisne tudi ob pogledu na bedo drugih ljudi?
Uf, ja, zelooo me stisne in včasih se moram kar 'zabremzati', da ne bi bila tako močno dojemljiva za tujo nesrečo.
Story: Potemtakem vam je hudo, ko pomislite na rodne Trbovlje, kjer se delavskemu razredu, iz katerega izhajata tudi vaša starša, godi precej slabo?
Seveda! In potem še ta misel na čedalje nižje pokojnine … Ni mi všeč, da večina mladih misli, da se starost dogaja samo drugim in da se ne zavedajo, da smo vsi na istem vlaku. To, da skrbiš za upokojence, je po mojem mnenju enako, kot da skrbiš zase.
Story: Kako vi poskrbite za svoje starše?Kako jim pomagate? Finančno?
To je še najmanj … Za očeta in mamo skrbim tako, da se po telefonu vsak dan slišim z njima, pa seveda s tem, da ju imam iskreno rada!
Story: Ju kdaj obiščete?
Oh, seveda ju. Ampak … (malo daljši premor). Ob vse bolj norem tempu nam večkrat zmanjka časa za obisk, in to me grize.
Story: Ju pogrešate?
Ja, zelo. Res je, da se vsak dan slišimo, toda … Ker dobro vem, da je mama živela samo zame in za brata, in ker se zavedam, da ji dolgujem vse, si včasih očitam, da ji ne vračam dovolj. (oči se ji vidno orosijo, op. p.)
Story: Kolikokrat z možem obiščeta ljudi, ki so mu ljubi v domačem Sarajevu?
Večkrat kot mi njo nas obišče njegova mama, ki je kar pogosto v Sloveniji, k nam pa radi pridejo tudi tamkajšnji prijatelji, ki jim ob priložnosti seveda rade volje vrnemo obisk.
Story: Kako je z obiski Đurovega sina? Tudi on namreč živi v Sarajevu, pri svoji mami …
To, kar bom zdaj povedala, je res nekaj posebnega: ravno ko bo naš Denza, kot ga
kličemo …
Story: Denza? A ni Filip?
Ah, Đuro - takrat mladi roker - mu je hotel dati ime Denzil, in čeprav se je na koncu v rojstni list zapisalo Filip, ga vsi kličemo kar Denza.
Story: Aha, no, prosim, nadaljujte, kjer sem vas prekinila …
Torej, ravno 6. decembra, ko bo Denza praznoval 18. rojstni dan, bo Đuro v Sarajevu po 17 letih na oder spet spravil svoj band Bombaj štampa. V originalni zasedbi! To bo veliki 'come back'. Na nacionalnem radiu bo celo direkten prenos.
Story: In zakaj prav na dan, ko bo sin postal polnoleten?
Ideja sicer ni bila Đurova, ko pa so mu kolegi predlagali, da bi se skupaj zbrali prav na ta dan, je rekel, da se mu to zdi super. Tako v začetku decembra naša družina odhaja v Sarajevo, kjer se nam na isti dan obetata dva pomembna dogodka.
Story: Kako se s Filipom razumeta polsestrici? Ga imata za brata?
Ja, ja, to je njun bratec! Obe ga tako zelo obožujeta, da se včasih, ko govorijo po telefonu, kar jokata od želje, da naj ju že pride kaj pogledat … Blazno so navezani drug na drugega.
Story: Sta za to, da se tako dobro razumejo, zaslužna vidva z Đurom? Sta se trudila za to?
Ne morem reči, da bi prav posebej delala na tem. Tako pač, hvala bogu, je.
Story: Čutite, da mož sinovo prihajajočo polnoletnost doživlja kot znak, da fant odrašča?
Niti ne. On mu še vedno reče moj mali Denza.
Story: Vi ste Filipa, kot vidim iz žara v vaših očeh, ko govorite o njem, sprejeli brezpogojno?
Seveda, ko pa je tak mucek … Res je fejst dečko!
Story: Se kaj pogovarjate o tem, da bi ta fejst dečko, kot mu pravite, prišel živet k vam v Slovenijo?
Ravno zdaj nagovarjamo njegovo mamico, da bi prišel sem študirat, in čeprav bi tudi ona po eni strani rada videla, da pride k nam, bi ji bilo po drugi strani zelo težko, če bi odšel.
Story: In kaj ga zanima – bi študiral glasbo, arhitekturo, zgodovino?
Igra ga zanima, igra!
Story: Torej bo šel najverjetneje po vaših stopinjah. Kako je z navdušenjem za igro pri vas – z leti popušča ali narašča?
Ne boste verjeli, narašča! Bolj ko to delam, več novih prostranstev se mi odpira na tem področju.
Story: So potemtakem pričakovanja, da se boste vrnili kot pevka, nesmiselna?
Ravno zdaj sem skupaj z Zalo sinhronizirala novo Disneyjevo risanko Bolt, ki pride februarja v kinematografe. Glas sem posodila zelo smešni potepuški mački, hkrati pa sem zapela tudi glavni song (nazadnje je pela v filmu Kajmak in marmelada, leta 2003, op. p.) No, ampak to ne pomeni, da se bom zdaj spet začela resneje ukvarjati s petjem. Za tak podvig bi morala na stranski tir postaviti druge stvari, kar pa trenutno ne gre.
TRAKTOR, LJUBEZEN IN ROCK'N ROLL: V tujini žanje nagrade, doma ga čakamo
Za Tanjo in Đura se večkrat zdi, da sta bolj kot doma cenjena v tujini. To trenutno dokazujeta s filmom Traktor, ljubezen in rock'n roll, ki ga v naših kinematografih zaradi spleta okoliščin sicer še ni, o njegovi kakovosti pa lahko sklepamo na podlagi osvojenih nagrad. Drugi Đjurićev celovečerni film, v katerem glavno moško vlogo odigra kar sam, je v Južni Koreji na mednarodnem festivalu glasbe in filma dobil glavno nagrado festivala, t. i. grand prix, na prestižnem filmskem festivalu v Taormini je bila Tanja prav z glavno žensko vlogo v tem filmu izbrana za najboljšo igralko, navdušenje med tistimi, ko so ga imeli priliko videti, je požel tudi na Grossmannovem festivalu filma in vina, na Festivalu slovenskega filma, pa na festivalih v Varšavi, Hamburgu … Le upamo lahko, da bodo producentu pomagali iz težav, ki jih ima s plasiranjem filma na trg, in da se film, ki se ukvarja z vaškim ljubezenskim trikotnikom, čim prej spravi med ljudi.
Story: Se kdaj bojite, da bi se vam ali možu v naslednjem življenjskem obdobju zgodil klik z drugim moškim oz. njemu z drugo žensko?
Ne, ne bojim se. Pravzaprav sploh ne razmišljam o tem.
Story: Vam nihče ne reče, da bi vas bilo vendarle lahko malo strah za vaju že zaradi tega, ker je med vama vse tako lepo, da je na koncu že prelepo? Brez prepira in to …
Kdo je rekel, da najin odnos ne pozna prepira? Tudi midva se skregava, jasno, tako kot vsi drugi zakonci; to je ja nekaj povsem naravnega … Najin zakon ni neka pocukrana limonada. Je pa res, da imava to srečo, da sva si še vedno zelo všeč, da znava ceniti mišljenje drugega in da se zavedava, da si ne želiva ničesar več.
Story: Kako sploh govorite pri vas doma, glede na to, da je Đuro po rodu Bosanec?
Največkrat mešanico med slovenskim in bosanskim jezikom, čeprav moram poudariti, da Đuro zelo dobro govori in piše slovensko. Je pa res, da mu možgani delajo tako hitro, da pri govoru največkrat uporablja najkrajše besede obeh jezikov.
Story: Ali vi kdaj usekate kakšno čisto po bosansko?
O, ja, predvsem takrat, ko hočem Đuru kaj opisati še bolj slikovito. Je pa res, da on dosti bolje govori slovensko kot jaz bosansko, pa jaz ne govorim slabo bosansko! Pogosto me opozori na slovnične napake v medijih, ki jih še sama ne bi opazila. Vtis, da Đuro ne zna slovensko, ljudje dobijo samo zaradi njegovega naglasa, za katerega pa si jaz sploh ne predstavljam, da bi ga izgubil.
Story: Zakaj?
Zdelo bi se mi malo 'too much', da bi on začel govor't po 'ljubljansk' (zavije čisto po ljubljansko, op. p.). To potem sploh ne bi bil več on. Ta naglas ga dela Đura in zaradi tega ni nič manjši ljubitelj Slovenije.
Story: Za konec še – kakšna je vaša novoletna želja?
Da bi se ohranilo to, kar imam, da bi še naprej lepo opravljala svoje delo, pa da bi lahko brez težav 'furali' družinsko srečo, ki smo je deležni. Gospodarska kriza pa naj si čim bolj obrusi zobe.
Napisala Maja Susman
Fotografije Fulvio Grisoni
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču