"Novico sem svojim oboževalcem vsekakor želela sporočiti sama, saj se mi zdi tako tudi prav. In prav se mi zdi tudi počakati na pravi trenutek, ker to nikakor ni novica, ki jo svetu sporočiš v trenutku, ko zagledaš pozitiven nosečniški test, saj vsi vemo, da so lahko tudi kakšni zapleti, težave."
Ko je pred več kot 20 leti na glasbeni oder stopilo dekletce z nasmehom do ušes, je bila zvezda rojena. Ko je pred debelim desetletjem stopila na svojo samostojno glasbeno pot, se je s promocijskih plakatov in zgoščenk ter fotografij nasmihala rdečelasa radoživa mladenka ... Tanja Žagar. Tokrat pa je pred nas stopila ženska. Dama. Še vedno s tisto iskrico v očeh, kot da ima – čeprav visoko noseča – nekaj za bregom ...
Story: Tanja, mislim, da sem se na ta intervju pripravljala veliko dlje, kot na katerega drugega. In to iz enega preprostega razloga: dali ste že toliko intervjujev, da je malo vprašanj, ki vam še niso bila postavljena. Zato me zanima – katerega vprašanja od novinarja še niste slišali, pa bi si želeli, da bi ga?
Ko sva ravno pri novinarjih, mislim, da bi bilo zanimivo vprašanje: Ali mislite, da novinarji, ki pišemo o vas, dovolj dobro poznajo vaše delo? Oziroma: Zakaj mislite, da vam novinarji postavljajo bolj ali manj enaka vprašanja? Ali pa - Katero novinarsko vprašanje se vam zdi nesprejemljivo?
Story: Se vidi, da imate veliko kilometrine. (smeh) Imate še kakšno?
Nikoli me ni še nihče vprašal, kakšna je razlika v nastopu pred samo ženskim ali pred samo moškim občinstvom. Ali pa kakšne so reakcije ljudi, ki na nastopih zaradi časovne stiske, ker se mi mudi nazaj na oder, ne dobijo podpisa ali se ne morejo fotografirati z mano. Kaj zame pomeni profesionalnost pri mojem delu? In še veliko vprašanj bi se našlo, a bi za njihovo izvirnost novinarji, ki delate intervjuje z glasbeniki, morali vsaj enkrat na leto priti izvajalca tudi v živo poslušat in pogledat na kakšen nastop ali koncert. Tako bi sledili njegovemu razvoju in pravzaprav se mi to zdi nujno potrebno, saj menim, da bi bili tako intervjuji lahko še veliko bolj zanimivi.
Story: Se strinjam! Katero novinarsko vprašanje pa vas je, ko ste bili še najstnica, največkrat spravilo v zadrego?
Foxyce smo bila štiri razigrana, vesela, mlada dekleta brez zadržkov, a vedno spoštljive in kulturne. V zadrego nas ni spravilo nič, saj smo bile zelo odprte, preproste in z velikim veseljem in navdušenjem delile svoje zgodbe in občutke. Sem pa že takrat imela jasno postavljeno mejo, prek katere nisem pustila nikomur. Tako je še danes. Popolnoma razumem vaše novinarsko delo, razumem, da morate biti zelo radovedni, da me lahko vprašate prav vse, moja odločitev pa je, kaj z vami delim in česa ne. Tako da se vam z mojo zadrego tudi zdaj ni treba prav nič obremenjevati, ker je ne bo. (smeh)
Story: Na spletu sem sicer poskušala najti vaše prve intervjuje na samostojni glasbeni poti. Nekaj sem jih našla iz leta 2006, pa moram priznati, da se mi ne zdi, da ste se prav veliko spremenili. In to mislim v najbolj pozitivnem smislu, kar lahko ... Takrat ste tudi dejali, da ste radi otročji, da imate radi to plat sebe ...
V nekaterih pogledih so me vsekakor spremenile oziroma veliko novega naučile izkušnje, res pa je, da se moj značaj, optimističen pogled na svet in na življenje nista spremenila. Pa tudi ta otroškost, ki me navdihuje in zabava, ostaja v meni. In to mi je še vedno všeč. Sicer pa mislim, da je ta otroškost kar v vseh ljudeh, le da si jo nekateri morda upamo bolj in večkrat spustit na plan kot drugi.
Story: Pravijo, da človek nikoli ne bi bil tako moder, če ne bi bil nekoč mlad in neumen. Kaj mislite, da vas je kot najstnico, kot žensko najbolj oblikovalo?
V najstniškem obdobju je name zagotovo najbolj vplivalo delo v skupini Foxy Teens. Pravzaprav so izkušnje, ki sem jih pridobila v tem obdobju, močno vplivale tudi na moje nadaljnje delo, razmišljanje in pogled na svet. Pa tudi na moje odločitve v prihodnosti. Sicer pa mislim, da človeka oblikujejo vse ovire, težave, nove priložnosti, izzivi, cilji, želje, sanje, opazovanje sveta okoli sebe, poslušanje zgodb drugih ljudi, partnerski odnosi ... Ljudje, ki te obkrožajo, tukaj mislim predvsem na družino in prijatelje, pa so tisti, ki so, vsaj pri meni, imeli glavno vlogo pri oblikovanju moje osebnosti.
Story: Zdaj vsi na veliko sprašujemo o vaši prihodnji življenjski vlogi, o materinstvu. Na svoj 35. rojstni dan ste veselo novico delili s svojimi oboževalci na družabnem omrežju ... to novico ste dolgo skrivali. Pa je bil razlog prav to, da ste novico želeli svojim oboževalcem sporočiti sami, in ne prek kakšnega medija?
Novico sem svojim oboževalcem vsekakor želela sporočiti sama, saj se mi zdi tako tudi prav. In prav se mi zdi tudi počakati na pravi trenutek, ker to nikakor ni novica, ki jo svetu sporočiš v trenutku, ko zagledaš pozitiven nosečniški test, saj vsi vemo, da so lahko tudi kakšni zapleti, težave. Pravi trenutek pa je takrat, ko se za to odločim jaz, in ne takrat, ko se za pisanje o tako intimnih stvareh odločite mediji. Sploh pa se mi nikakor ne zdi potrebno iz moje nosečnosti delati takšen cirkus, kot so ga zagnali nekateri mediji, saj nisem ne prva ne zadnja ženska na svetu, ki želi postati mama.
Story: Pa se zdaj velikokrat zgodi, da vas želi kdo, ko korakate po ulici ali po kakšnem nastopu, pogladiti po trebuščku? Nekaterim bodočim mamicam gre to strašansko na živce ... Kaj pa vam?
To se zgodi na vsakem nastopu. (smeh) Na živce pa mi ne gre prav nič, saj to ljudje naredijo iz srca. Še posebno lepo pa je, ko k meni pritečejo moji najmlajši poslušalci in ko na svojem trebuščku začutim njihove male, nežne rokice.
Story: Nič se ne zmotimo, če rečemo, da imate izredno zvesto občinstvo. Da vas spremljajo na vsakem koraku, da vas imajo tako iskreno radi, kako lepo so vam zdaj čestitali ... Ko včasih berem komentarje na vašem družabnem omrežju, se mi zdi, kot da prav vsakega osebno poznate.
S poslušalci imamo lep odnos. Drug drugega spoštujemo in mislim, da se je med nami spletla posebna vez tudi zato, ker me lahko spremljajo že od mojega 14. leta. Pravzaprav sem odraščala pred njihovimi očmi in večina mi pravi, da me spremljajo že iz časa skupine Foxy Teens. Tako je kar nekaj takšnih, ki že vsa leta redno hodijo na moje nastope in koncerte in s temi smo se imeli priložnost tudi bolje seznaniti. Komunikacija na Facebooku pa dandanes prav zares daje občutek, kot bi se med seboj poznali prav vsi. Sicer zna včasih biti to tudi velika ovira.
Story: Smo tik pred jesenjo, ki je za vas očitno čas za nove začetke. Letos boste jeseni postali mamica, pred 21 leti ste jeseni začeli delati s skupino Foxy Teens ... Verjetno se letošnje še bolj veselite?
Sem človek, ki se veselim vseh jeseni, pomladi, vseh letnih časov ... Veselim se življenja in vsega novega, kar nam prinaša. A takšnega pričakovanja, vznemirjenja in veselja nisem čutila še nikoli. To so res lepi in edinstveni občutki!
Story: V zadnjem času smo oboževalci v vaših novejših skladbah iskali skrite pomene, namige, odgovore na vprašanja, ki so se nam porajala. Pa vas zdaj vprašam čisto tako naravnost: je Mala sobica nastala, ko ste izvedeli, da ste v veselem pričakovanju? Vas je prav ta dogodek navdahnil pri ustvarjanju pesmi?
Lepo mi je, Nina nana, Mala sobica ... To je nekaj naslovov mojih pesmi z zadnje plošče, za katere bi človek mislil, da sem jih napisala zdaj, v zadnjih mesecih. A sem ploščo Carica, na kateri so te pesmi, izdala poleti 2016, pesmi pa so nastale že leta 2015. Če pa me ravno sprašujete o Mali sobici - navdih za to besedilo sem dobila, ko sem prebrala knjigo Muzej nedolžnosti Orhana Pamuka. Priporočam!
Story: Kaj pa Nina nana?
Sicer je res, da lahko človek ob naslovu Nina nana pomisli tudi na nežno uspavanko, a bi za uspavanje dojenčkov vseeno raje priporočala katero drugo ninanano. (smeh) Mojo pa bomo dame še naprej pele svojim najdražjim, ki jim je tudi namenjena. (smeh)
Story: Nekoč ste mi dejali, da je bilo obdobje vaših ljubezenskih razočaranj za vas v kreativnem smislu zelo produktivno. Kaj pa zdaj? Ko ste v tem lepem obdobju ... lahko zdaj pričakujemo še več nežnih skladb? Se v tem obdobju počutite navdahnjeni?
V meni se zbira ogromno novih občutkov, s tem pa tudi nov navdih. In ta svoj navdih rada zlivam v nove pesmi. Tako pripovedujem ljudem svojo zgodbo. Vsekakor se bo med novimi pesmimi našla tudi kakšna nežna. Vendar da bom v glasbi lahko delila vse svoje občutke, bodo pesmi na mojem novem albumu zelo raznolike. Našla se bo tudi kakšna, ki je od mene ne bi pričakovali.
Story: Kako pa so se novice razveselili vaši starši? V enem izmed najinih preteklih intervjujev sva govorili prav o lepem odnosu, ki ga imate z mamo in očetom.
Ker imamo vsi radi štose, sem jima novico povedala tako, da sem kupila sedem darilnih škatel in jih zložila drugo v drugo. V zadnjo, najmanjšo, sem dala plišasto štorkljo. In zdaj se zgodba začne. Starši so bili na kavici blizu mojega doma in k sebi sem najprej poklicala očeta, češ da za nekaj minut potrebujem njegovo pomoč. Nato sem mu dala škatle in rekla, da ga noter čaka darilce. Odpiral je in odpiral, se na glas smejal, ko pa je prišel do zadnje in iz nje vzel štorkljo, jo je privil k sebi in začel delati: ga ga ga ga ... Seveda sem se začela smejati in ga vprašala, ali je to mogoče raca. Šele nato je dobro pogledal in čez nekaj sekund dojel sporočilo.
Za tem sva poklicala še mamo, ki je ravno tako odpirala škatle in prišla do štorklje. Tako kot oče je privila štorkljo k sebi in začela delati: ko ko ko ko ... Jaz pa sem mislila, da me bo razneslo od smeha! Ko sem ji rekla, naj bolje pogleda, ker v roki ne drži kokoši, je sicer ugotovila, da ima v naročju štorkljo, a še vedno ni dojela, za kaj gre. Govorila je, da je luštna in da ji morata zdaj z očetom izbrati ime. In ker sem videla, da ne bomo nikamor prišli, sem ji rekla, da bomo ime izbrali čez devet mesecev. Nekaj časa je minilo, preden je dojela, kaj sem ji povedala, nato pa začela kričati. Skratka, bilo je nepozabno za vse. Sem ju pa tudi posnela, tako da si njuno gaganje in kokodakanje večkrat ogledam, zraven pa se do solz nasmejim! (smeh)
Story: Verjetno je prav ta vaš lep družinski odnos tudi postavil kriterij za odnos, ki ga želite imeti vi v svoji družinici. Vam je to vzor?
Seveda. Zaradi svojih staršev imam čudovite spomine na otroštvo, odraščanje in na čas, ki smo ga in ga še vedno preživljamo skupaj. Z njima mi je zelo lepo. Tudi s svojo družinico si želim ustvariti toliko lepih, srčnih in nepozabnih spominov, kot jih imam jaz zaradi svojih staršev.
Story: No, kljub vsem tem vprašanjem o dojenčku se vsaj na vaših nastopih ne zdi, da bi bili kaj manj energični. Je za to kakšen skrivni recept?
Pa saj zdaj je energija dvojna! (smeh) Za zdaj se dobro počutim, veselim se vsakega nastopa, druženja z ljudmi in navdušenja ter motivacije za 
delo mi ne manjka.
Story: Pa si zdaj po nastopih privoščite kaj več razvajanja? Vam kaj posebnega prija?
Predvsem ne smem na nastop brez česa sladkega v torbi. Sicer pa to tudi prej nisem smela. (smeh) Kakšnih posebnih sprememb nisem opazila, nekaj pa le. Do zdaj sem bila namreč nora na mesni burek. To ne pomeni, da sirovega nisem jedla, a če sem imela izbiro, potem sem si vedno rajši naročila mesnega. Od začetka nosečnosti pa ga nisem jedla niti enkrat, sirovega pa že kar nekajkrat. Tako da čakam, kdaj me spet popade strašna želja po mesnem bureku.
Story: Zasledila sem, da so vaša najljubša jed palačinke ... tudi zdaj to drži?
Ko sem prebrala to vprašanje, sem si šla kar takoj maso za palačinke delat! Pa tudi moja ideja za vse gasilce, ki organizirajo poletne gasilske veselice, je, naj začnejo na teh dogodkih peči tudi palačnike! Mislim, da so vse druge besede nepotrebne. (smeh)
Story: In če končava s poletjem. Ko sva lani delali intervju, sva govorili o vašem nastopu na Pašmanu. Kako pa ste letos preživeli svoje poletne počitnice?
Tudi letos smo bili z mojo skupino Avantura na Pašmanu in tako z vsemi žurerji, ki so bili z nami, preživeli še eno nepozabno Slovensko noč! Prav tako so nas avgusta povabili tudi v Biograd na moru in želim si, da bi bilo prihodnje leto takšnih nastopov še več. To poletje mi bo ostalo v lepem spominu tudi zaradi vseh poletnih žurov, plesov, veselic, zabav na katerih sem prepevala. Ob prostih dnevih pa sem se odpravila na kakšen izlet, se potepala naokrog, nekaj dni preživela v Prekmurju pri članih svoje skupine Avantura, se veliko sprehajala, brala knjige, preizkušala nove sladke recepte, nekajkrat igrala mini golf, pisala dnevnik, dosti plavala, urejala svojo visoko gredo in z največjim veseljem razmišljala tudi o urejanju male sobice. (smeh)
Kaja Milanič
