Citrarka Tanja Zajc Zupan 15. marca praznuje dva prav posebna jubileja. Eden bo praznovanje njenega 45. rojstnega dneva, drugi pa bo poslovne narave. Na ta dan bo namreč minilo že 25 let od izida njene prve kasete pri ZKP RTV SLO, ki je pomenil začetek njenega glasbenega udejstvovanja. V prijetnem klepetu nam je zaupala številne podrobnosti iz svoje pestre kariere.
Tanja, dotakniva se najprej osebnega jubileja. Kakšni so občutki pred rojstnim dnevom?
Iskreno priznam, da nič posebnega. Ugotavljam le, da ni dolgo, ko sem bila stara 25, 35 let in da se je v teh letih mnogo dogajalo. Včasih je bilo polno smeha, včasih pa so bile v očeh solze.
Kako boste praznovali?
Pri nas vedno praznujemo tako, da sorodnike povabimo na nedeljsko kosilo. Najlepše je, ko sedimo za mizo, se pogovarjamo, obujamo spomine in se smejimo. Včasih tudi kaj zaigramo in zapojemo.
Moram pohvaliti vaš mladostni videz. Kako ga ohranjate?
Hvala za kompliment. Z videzom se pretirano ne obremenjujem. Imam dobre gene in srečo, da sem visoka. Dober videz ni nikoli odveč, kajne? Zdi se mi naravno, da skrbim za svoj videz. Lepota in dober videz sta pomembni sredstvi, s katerima se uveljavljamo.
Vašega moža ste spoznali že pri 17 letih, kako se danes odvija vajina ljubezenska zgodba?
Letos bova praznovala 25-letnico. Tudi midva sva kdaj zaplula v čeri, vendar sva se za enkrat uspešno rešila. Nekatere težave so naju celo bolj povezale. Priznam, da je bila velika težava pokojna tašča, ki me ni nikoli sprejela. K sreči je to zdaj mimo. Z Bogdanom se zavedava, da je odnos treba neprestano gojiti. Otroka sta na pragu samostojnosti in ni daleč, ko bova ostala sama drug z drugim. Želim si, da si bova znala povedati, kaj razmišljava, čutiva, si želiva ...
Zdaj pa se posvetiva še vaši karieri, kakšni so občutki ob 25-letnici glasbenega ustvarjanja?
V psihološkem smislu je vsaka obletnica neki mejnik. Občutek pa je dober, saj sem skozi leta izoblikovala svoj prepoznavni in edinstveni zven. Sem pa vesela, da sem po mnogo letih poustvarjanja oziroma izvajanja instrumentalne glasbe svojim nastopom s citrami vdahnila dodano vrednost. Na odru zdaj koncertiram z Rokom Ferengjo iz skupine Rok 'n' Band in s pevko Tejo Saksida. Zraven zaigra in zapoje še Sten Vrbek.
Kako lahko opišete teh 25 let?
Veliko se je zgodilo v teh letih. Če strnem na kratko, je največja pridobitev socialni kapital. Spoznala sem mnogo zanimivih krajev in čudovitih ljudi, ob katerih sem se tudi marsičesa naučila. Spletla sem mnogo znanstev in prijateljstev. So pa bili tudi vzponi in padci. Če bi začela še enkrat, bi marsikdaj ravnala drugače, predvsem pa bi bolj zaupala svoji intuiciji.
Kaj je bilo za vas najtežje v tem času?
Težko je bilo takrat, ko sta bila otroka še majhna. Zaposlena sem bila na Ministrstvu za notranje zadeve, ob delu študirala, nastopala, snemala ... Vendar smo nekako zmogli.
Ste kdaj razmišljali, da bi se podali v druge karierne vode in morda zamenjali službo?
Seveda se kdaj prikradejo take misli. To je takrat, ko stvari ne gredo, kot bi si želela. Takrat pomislim na cvetličarko, kako uživa med rožicami. Včasih pa se vidim kot detektivka, ki raziskuje zapletene primere. Spet drugič kot terapevtka, ki pomaga otrokom v stiski. Vendar vedno znova ugotovim, da imam najlepšo službo na svetu – igram prelep instrument, prek katerega izražam svoje občutke in ki mi daje zatočišče. Pri tem uživam in to delim s poslušalci.
Pa glasbeniki danes lahko živijo samo od glasbe?
Prepričana sem, da nekateri dobro živijo samo od glasbe. A teh je le peščica. Slovenija je majhen trg, ponudbe pa je zelo veliko. Biti moraš zelo agresiven in iznajdljiv, da ljudi prepričaš, da ponujaš nekaj dobrega, in jih privabiš v koncertne dvorane.
Na kaj ste najbolj ponosni?
Najbolj sem ponosna, da sem prižgala svoj lastni ogenj in svoje sanje uresničujem prek glasbe. Ter na hčerko Ano in sina Domna, ki osmišljata moje življenje in sta zrasla v odgovorna in ljubeča človeka. Najbolj sem srečna, ko gledam svoja otroka, kako uživata v tem, kar delata. Stojim jima ob strani in sem na voljo, kadar me potrebujeta. Materinstvo je nepopisna sreča, izpolnitev mene kot ženske. Na svetu nisi več sam, imaš nekoga, ki ga imaš rad. Saj to je pa tako ali tako smisel življenja.
Barbara Majič