Naša priljubljena citrarice Tanja Zajc Zupan se je v teh dneh vrnila s čudovitega izleta po Srbiji in Bosni in Hercegovini.
Obe deželi je obiskala z možem Bogdanom, nepozaben izlet, ki so ga naslovili po filmu Emirja Kusturice, Življenje je čudež, pa je za člane organiziral Regionalni klub IPA Ljubljana. "Ker naše bivše 'juge' ne poznam prav dobro, sem se izleta zelo veselila. Vedno pa me žene tudi radovednost. Obiskali smo Bajino Bašto, Drvengrad in Kamengrad Emira Kusturice, se z vlakom peljali po Šarganski osmici, videli Sirogojno, Zlatibor, pluli po kanjonu reke Drine, se sprehodili po mostu, ki ga v knjigi Most na Drini omenja Ivo Andrič in še in še," je v uvodu dejala Tanja.
Kot nam je v prijetnem razgovoru zaupala naša citrarka, so si ogledali prave bisere zahodne Srbije, zadnji dan pa so se domov vrnili skozi BiH. “Spoznali smo lepoto in mogočnost reke Drine. Ena od največjih znamenitosti na Drini je Hišica na steni, ki so jo prvič postavili leta 1969. Večkrat jo je odneslo in poplavilo, vendar še vedno stoji kot ena od največjih znamenitosti reke. Nameščeni smo bili na Gori Tara nad Bajino Bašto, od koder smo se vsak dan vozili na izlete,” pripoveduje Tanja, ki je že takoj na začetku dejala, da je bila prava paša za oči plovba po slikovitem kanjonu Drine do Višegrada.
“Kanjon je atraktiven tudi zaradi hidroelektrarne Peručac. Na ladji nas je spremljala srbska akustična glasba. Izkrcali smo se v vzhodni Bosni, v Višegradu, kjer se je bilo zanimivo sprehoditi po mogočnem turškem mostu, ki ga je leta 1571 zgradil vezir Mehmed Paša Sokolović. Na zgodovini višegrajskega mostu je zasnovan roman Nobelovega nagrajenca za književnost Iva Andrića Na Drini ćuprija oz. Most na Drini. Roman sem prebrala že pred leti in zdaj sem si lahko v živo predstavljala burno zgodovino mostu, odnose med muslimanskimi Bošnjaki in srbskimi pravoslavci. V neposredni bližini je dal režiser Emir Kusturica zgraditi Kamengrad ali Andrićgrad, ki ga je posvetil nobelovcu Ivu Andriću.”
A to še ni bilo vse, saj so si ogledali več slikovitih malih mest. “Tudi Staro selo Sirogojno, ki je muzej na prostem in prikazuje arhitekturo in notranjo opremo starih stavb lokalnega področja. Glede na to, da je Sirogojno po vsem svetu znano po ročno izdelanih volnenih izdelkih, sem bila kar razočarana nad zelo skromno ponudbo. Z veseljem bi si namreč kupila kak lep izdelek ... Zelo atraktivna točka v teh štirih dneh je bila Šarganska osmica, vožnja z vlakom po ozkotirni železnici prek planine Šargan. Kar 167 kilometrov dolga proga, ki je nekoč povezovala Beograd, Sarajevo in Dubrovnik, je bila zgrajena leta 1925. Za turiste je zdaj odprta 15,5-kilometrska proga z muzejskim vlakom. Zaradi 300 metrov višinske razlike na 3,5 kilometra zračne razdalje je proga zgrajena v 22 predorih, na petih viaduktih in poteka v obliki številke osem. Zato je dobila ime 'osmica'. Vožnja je bila pravi užitek.”
In kaj je Tanji ostalo v najlepšem spominu? “Najlepši vtis je name v Srbiji naredil Drvengrad. To je etnološka vas z utripom svetovno znanega režiserja Emira Kusturice in predstavlja vas, kot mesto, kot tradicijo. Zgrajena je bila leta 2003 za snemanje njegovega filma Život je čudo. In resnično je čudež. Zanimiva, ljubka in posebna vas, tlakovana s kamnom in železniškimi pragovi. Ulice so dobile ime po znanih osebnostih sveta, od Diega Maradone do Che Guevare … V vas so namestili od 80 do 120 let stare brunarice, ki so jih prenesli iz okolice, pa tudi iz Republike Srbske, nekatere so narejene na novo. V vasi sem se počutila kot v filmu. Žal pa nisem srečala Monice Bellucci ali Johnnya Deepa, ker v tem terminu v Drvengradu ni bilo filmskega festivala,” je odgovorila Tanja, ki je še povedala, da je bil zadnji postanek na poti domov v Republiki Srbski, v etno vasi Stanišići pri Bijeljini.
“Prikupna vasica je bila postavljena leta 2003 in nam je pričarala staro vaško življenje Bosne in nas popeljala v čas prednikov in neokrnjene narave. Še posebej si jo bom zapomnila zaradi pravoslavnega poročnega obreda, ki je potekal v cerkvi. Preprosto lepo,” je strnila glasbenica, ki si je po vrnitvi domov tudi tokrat rekla: “Po svetu je treba iti, da človek vidi, kako funkcionira planet Zemlja. Tokrat ni bilo treba daleč. Naša nekdanja skupna država Jugoslavija je polna čudes.”
Navdušenje nad prijaznostjo
“Domov sem prišla z lepimi vtisi in naslov izleta Življenje je čudež je bil upravičen. Ne samo čudeži, znova so me navdušili gostoljubje tamkajšnjih domačinov, kultura, zgodovina, hrana in čudovita narava. Hkrati pa sem se tudi zamislila, kako so ljudje živeli nekoč in kako živijo danes. Koliko ljudi je zasul plaz, koliko jih je umrlo od izčrpanosti, si je trgalo od ust, da so se gradili cerkve, samostani, železnice, mostovi ... Posebej pretresljiva je bila ob vrnitvi pot ob reki Drini po Republiki srbski, ki nas je opominjala na medetnično vojno, ki se je na tem področju začela pred 27 leti. Še vedno razdejane, požgane in porušene hiše ... To nam je vsem v opomin, da je mir zelo pomembna vrednota, ki ni samoumevna.”
Besedilo: Alesh Maatko
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču