Ona elegantna, mlada, postavna. On izkušen, preprost, duhovit.
Skupaj tvorita voditeljski dvojec, ki nas vsako nedeljo popelje skozi plesne korake znanih Slovencev v oddaji Zvezde plešejo. Njuno življenje pred kamerami poznamo vsi. Kaj pa za njimi? Ob kakšnih ritmih ju najbolj zasrbijo pete, kakšno je bilo njuno otroštvo, s kakšnimi nespodobnimi vabila se soočata, kdaj je nazadnje jokal Peter, čigava je Tara po končani ljubezni in kje si želita pričakati upokojitev. O vsem tem sta spregovorila, kot smo ju vajeni: sproščena in brez dlake na jeziku. Ni čudno, da sta ljudem tako zlezla pod kožo.
Ob katerih ritmih vaju najbolj zasrbijo pete in v katerem plesu sta najbolj spretna?
Peter: Prsti me najbolj zasrbijo ob ritmu žetonov, pete ob prvinskih afriških ritmih, najspretnejši sem pa v vodnih plesih.
Tara: Ob latino ritmih mi že sami po sebi zamigajo boki in ramena, prav spretna pa nisem v nobenem plesu. Najboljši je zato 'free-style', po občutku in muziki.
Kdaj in s kom sta nazadnje zaplesala in ali sta še stara šola, ko mora fant povabiti dekle na ples?
Peter: Nazadnje sem plesal s prijateljem Matejem, ki me je povabil na ples.
Tara: V paru sem nazadnje plesala lani pred prvo oddajo, ko sva se s Perom učila plesnih korakov za uvodno točko, ki potem ni bila nikoli odplesana. Sicer pa ja, stara šola, čeprav se jaz raje potuhnem. (smeh)
Skupaj vodita oddajo Zvezde plešejo. Imata kakšno skrivno gesto, s katero si namigneta, kadar se komu kaj zaplete ali pozabi besedilo?
Peter: Ko pozabim besedilo, jaz raje na skrivaj utihnem!
Tara: Se že kar slišiva, ko se komu kaj zalomi. Se mi zdi, da zaznavava rahle spremembe v tonu ali hitrosti povedanega, malo se zasmejiva, pa že veva, kje sva.
Katera lastnost vama je na drugem najbolj všeč in katera vaju moti?
Peter: Meni je zelo všeč, da je Tara alergična na vino, moti me pa, da čisto premalo nazdravljava!
Tara: Najbolj mi je všeč, da ne komplicira, je miren (beri: 'opušten'), pa tudi moti me hkrati ravno to, da je včasih malo preveč umirjen. (smeh)
Katera je bila najbolj nerodna reč, ki se vama je do zdaj zgodila pred televizijskimi kamerami?
Peter: Jaz se zelo potim, še posebej ko je vroče na odru! Res nerodna reč!
Tara: Hmmm … Razen klasičnega pozabljanja besedila sem in tja je mogoče pri meni najbolj zoprna reč, ko čutim, da mi obleka polzi proti tlom, pa nisem prepričana, koliko časa bo še zdržala na meni.
Sodniki v šovu ne šparajo jezika. Čigav komentar sta si najbolj zapomnila? Če bi bila sodnika vidva, kakšna bi bila?
Peter: Bil bi pravičen, a milostljiv sodnik, rahlo pristranski do tekmovalcev s pravim pristopom. Pred očmi pa se vedno vidim sliko iz prve sezone, ko je Nika navrgla Dejanu, da je bil čvrst kot ligenj. To so bili izjemni TV-trenutki!
Tara: Najbolj sem si zapomnila Nikinega, ko je enemu izmed tekmovalcev rekla, da je kot ameba med delitvijo.
Tara je v oddaji že potočila tudi solze. Kdaj in zakaj pa ste nazadnje jokali vi?
Peter: Danes zjutraj na kolesu, tale mraz res zna narediti svoje!
Tara, ste velika ljubiteljica in zagovornica živali, pogosto na tem področju sodelujete tudi dobrodelno. Se spomnite kakšne posebne zgodbe, ki se vas je najbolj dotaknila, in ali imate tudi doma kakšno žival?
Tara: Imam, mucko Auroro, ki je najdenček, in je pri meni pristala po naključju, ampak si zdaj ne predstavljam, da je ne bi bilo. Vse svoje življenje sem obdana z živalmi, najbolj se me je dotaknilo, ko sem našla malega mucko v gnoju ob kmečkem turizmu, kjer sem živela, popolnoma dehidriranega, nebogljenega, v joku. Potem sem jo tudi ves čas hranila po steklenički in zrasla je v lepo muco Belo.
Peter, kako pa ste vi z živalmi?
Peter: Fino, všeč so mi.
Tara, nekoč ste dejali, da ste bili včasih Janova Tara, potem Tomijeva Tara. Čigava Tara ste zdaj?
Tara: Od sebe pa od mene.
Pravite, da je za srečo treba 'delati na sebi'. Ste trenutno v tej fazi dela ali pa ste bivšo ljubezen že preboleli?
Tara: Ta faza dela je vedno vklopljena, ko to nehamo, je vsega konec.
Na drugi strani pa ste vi, Peter, znani po stanovitnosti v ljubezni. Kakšen je vaš nasvet tistim, ki ljubezen še iščejo, morda tudi Tari?
Peter: Včasih je pot pomembnejša od cilja, zato iščite temeljito in kakovostno!
Tara, kot otrok ste bili negotovi. Kaj vam je na tej poti najbolj pomagalo?
Tara: Zavedanje, da imam talente in sposobnosti, ki mi bodo pomagali najti svoj pravi jaz, svoje poslanstvo in srečo. Zavedanje, da sem vredna ljubezni in spoštovanja. Vse to sem pridobivala skozi odnose, delo in ljudi, ki so mi prinašali občutke izpopolnjenosti, in prek tega sem lahko zrasla tudi sama.
Dejali ste tudi, da v mladosti nikoli niste imeli občutka, da ste lepa punca. Kaj je za vas lepo danes?
Tara: Na svetu menda samo dva odstotka žensk zase pravi, da so lepe. Kar verjamem in še vedno mi je rahlo nerodno, če me kdo pohvali. Zase vem, da imam lep srček, vse drugo pa mi je tudi všeč. (smeh)
Peter, v čem pa vi vidite in po čem sodite lepoto?
Peter: Lepoto vidim predvsem v uravnoteženosti in spokojnosti, sodim pa jo po občutjih, ki jih zbuja v meni.
Tara, kje vse ste v tistih letih iskali potrditve?
Tara: Verjetno v zunanji okolici, skozi delo, izbore za miss, manekenstvo.
Peter, na katerem področju pa ste vi potrebovali potrditev?
Peter: V atletiki.
Tara, preživeli ste tudi ločitev staršev, posledica pa je bila, da ste do moških začeli gojiti zamere. Kako se je to kazalo in kako ste se tega rešili?
Tara: Tega se dolgo nisem zavedala in spoznala šele skozi odnose, ki so se vedno zataknili na določeni točki. Ponavljala sem vzorce zamer in žrtve, sama si ustvarjala občutke zapuščenosti in o njih nisem želela govoriti. Šele pozneje sem spoznala, da imam v sebi blokade in zamere, jezo in strah, ki izvira iz otroštva. Nekaj časa sem obiskovala psihoterapevta in se skozi ure in ure pisanja in raziskovanja svojih občutkov prebila na površje.
Pri 17 letih ste odšli od doma. Kaj vas je takrat življenje naučilo?
Tara: Da papir na WC ne raste sam. (smeh) No, ja, tudi to in še mnogo malenkosti, ki so me zadele, ko sem začela živeti sama. Predvsem pa sem se naučila odgovornosti, skrbi zase in tega, da se tudi iz slabih stvari rodijo dobre. Kliše, pa je vendarle res.
Nekaj časa ste nato živeli pri babici. Vam je tudi ona privzgojila oz. podala kakšno življenjsko modrost življenja, ki se je držite še danes?
Tara: Vedno mi je govorila, da moram gledati nase, da imam zares samo sebe in naj to čuvam najbolj na svetu. Vse drugo pride in gre, ti pa ostaneš za zmeraj.
Peter, o vaši mladosti pa ne vemo kaj dosti. Kakšni so vaši spomini na otroštvo in kakšen otrok ste bili?
Peter: Bil sem priden, a zelo dinamičen otrok, spomini pa so res lepi ...
Kateri pa je bil najbolj moder nasvet, morda zanimiva anekdota, ki se je spominjate o svojih starih starših?
Peter: Ko sem staro mamo vprašal za nasvet, mi ga je dala, ko sem vrtal naprej, pa me je odslovila z: 'Pol ti bo pa že delo samo pokazalo!' Takrat sem to dojemal drugače, danes pa razumem modrost. Do neke ravni te lahko usmerjajo drugi, potem pa moraš začeti prevzemati odgovornost, se odločati sam in stvari delati predvsem po občutku.
Tara, ste edinka in nekoč ste dejali, da si želite samo enega otroka. Vam je šel kdaj na živce predsodek ljudi, da so edinci razvajeni? In katera je po vašem mnenju prednost biti edinec?
Tara: Ja, še vedno mi gre. Edinci smo samo drugače vzgajani, nikakor pa nismo vsi sebični in dejstvo je, da znamo deliti. Čeprav nam tega nikoli ni bilo treba. Prednost edinstva je, da si velikokrat sam, se znaš zamotiti tudi, če nimaš nikogar ob sebi. Veliko razmišljaš, znaš bit sam.
Peter, v življenju poskušate slediti svojemu instinktu. Vas je kdaj pustil na cedilu in ali se strinjate, da imamo na splošno ženske močnejši instinkt za stvari v življenju kot moški?
Peter: Za zdaj mi kar v redu služi, ne verjamem pa, da ima spol veliko zveze z instinktom.
Vodili ste tudi oddajo Dan najlepših sanj. Kako pogosto in o čem v življenju sanjate ali pa živite svoje sanje?
Peter: Ponoči sanjam pogosto, čez dan malo manj, sanje pa živim vedno, ko grem zgodaj spat. In včasih tudi, ko spat sploh ne grem ...
Kako pa je Tara z vami in s sanjami?
Tara: Ponoči sanjam same bizarne stvari, zjutraj pa včasih ne vem, v kateri svet sem se zbudila. Za tiste 'druge' sanje pa lahko rečem, da se mi lepo prelivajo v resnično življenje.
Vajeni smo, da se veliko šalite in smejite. Komu pa se vi najbolj nasmejite in kakšen humor vam je blizu? Se morda kdaj šalita tudi na račun drug drugega?
Peter: Najbolj se nasmejim svojima hčerkama, sicer pa mi je všeč iskriv in iznajdljiv humor, velikokrat tudi mejni, črni!
Peter, okoli vas so večinoma ženske, doma imate tri dekleta, v oddaje Zvezde plešejo je ob vašem boku sovoditeljica. Katero modrost ste skozi vsa ta leta odkrili o ženskah in katero vprašanje o ženskah je morda še ostalo neodgovorjeno?
Peter: Predvsem sem odkril, da pri ženskah nikakor ne gre posploševati in da se lahko zašijejo celo strgane najlonke.
Tara, česa pa ste se do zdaj vi naučili o moških in katero vprašanje je še ostalo neodgovorjeno?
Tara: Da imajo vsi radi pivo, ni pa nujno, da vsi obožujejo fuzbal.
Peter, vaša partnerica je stilistka Nika Veger. Kako pogosto pokomentira vaš stil in v čem vas težko gleda? Ali tudi vi kdaj stilirate njo ali morda Taro?
Peter: Nika se v moj stil ne vpleta in me mara v vsem. Jaz enako, ne stiliram nobene.
Kakšen modni nasvet pa bi morda vi dali Petru?
Tara: Pero tega ne potrebuje, zna nositi vse, kar 'navleče' nase.
Plesalci v oddaji skozi ples predstavijo tudi svoje življenjske zgodbe, pomembne dogodke itd. Če bi vidva morala odplesati svojo življenjsko zgodbo ali pomembno izkušnjo – kakšna bi bila vajina tema?
Peter: Jaz bi plesal na temo poškodb, ki so zelo spremenile tok mojega življenja.
Tara: Verjetno še najbolj ta, kako sem na hitro morala odrasti.
Nekoč ste dejali, da ste velik del svoje kariere preživeli ob zagrizenem samcu Vidu Valiču, ki je v večini pokasiral nespodobna povabila. A vendarle, je kakšno našlo tudi pot do vas in kakšno je bilo?
Peter: Včasih me popolni neznanci vabijo na rojstne dneve, kar se mi zdi zelo nespodobno!
Kako pa je s tem pri vas? Ste bili deležni veliko nespodobnih povabil in ali se vam je kakšno še posebej vtisnilo v spomin?
Tara: Vsake toliko pade kako, ampak tega ni veliko. Ljudje so kar spoštljivi do mene, redko se pretirano vtikajo vame.
Peter, rodili ste se v Slovenj Gradcu, živeli v Velenju. Je to še vedno vaše mesto ali pa se zdaj čutite že Ljubljančana?
Peter: Velenje bo vedno moje mesto, čeprav uživam tudi v Ljubljani.
Tara, vi pa ste ponosna Gorenjka. Ali kakšen stereotip o Gorenjcih morda vendarle drži oz. morda drži tudi za vas?
Tara: Da smo glasni, sploh če kakega spijemo. (smeh)
Nekateri gledalci pravijo, da je super, da so na televiziji prisotni vedno isti ljudje, saj se jih navadijo, drugi pa, da je je že skrajni čas za nove obraze. Kaj mislita vidva in kakšen bi bil nasvet še neodkritim obrazom?
Peter: Mislim, da je super, da imajo ljudje različna mnenja, neodkritim obrazom pa svetujem, da pijejo veliko vode, dovolj spijo, zares uživajo in aktivno napredujejo v stvareh, ki jih veselijo.
Tara: Oboje je fino in mora biti v ravnovesju. Novim obrazom bi svetovala, naj poslušajo nasvete, vendar kljub temu izhajajo predvsem iz sebe. Tako bodo našli svoj pravi 'medijski' obraz in izraz.
Kaj je prednost in kaj slabost vodenja oddaje v dvoje?
Peter: Prednost je polovica manj teksta, minus pa, da ga težko napišeš sam.
Tara: Prednost je, da si vse deliva na pol, torej manj dela in pritiska, slabosti pa mislim, da ni. Vsaj pri nama ne. (smeh)
Koga iz svetovnega merila pa bi si želela za en večer za sovoditelja in zakaj prav njega?
Peter: Novaka Djokovića ali Elona Muska, da 'malo popričamo'.
Tara: Oprah, ker je kraljica.
V medijih ste že veliko časa. Si v življenju želita še kakšnega drugačnega izziva ali je to služba, v kateri bi lahko dočakala pokoj?
Peter: Za zdaj se mi zdi, da imam v še dovolj izzivov in možnosti za napredek, a nikoli nisem preveč načrtoval. Tako da, naj le pride, ali penzija ali pa nova draž!
Tara: Nisem narejena za pretirano gledanje v prihodnost in sem za številne izzive, ampak trenutno se tukaj počutim jaz in v kombinaciji s svojimi hobiji ustvarjam zase prijetno sedanjost.
Besedilo: Tjaša Platovsek // Fotografije: Pro Plus/Pop Tv
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
