Za finalistko šova Nova zvezda Slovenije Tatjano Mihelj se glasbena pot nadaljuje. Čeprav ni zmagala, ji je sodelovanje v šovu kljub vsemu odprlo nove poti na glasbenem področju.
Story: Tatjana, na glasbenem področju ste imeli precej izkušenj, preden ste se podali v televizijski šov. Kako to, da ste storili ta korak?
V šov sem se prijavila po tem, ko so me poklicali iz produkcijske hiše, ki je ustvarjala šov Nova zvezda Slovenije. Sicer se sama za sodelovanje v taki oddaji ne bi odločila. Po tehtnem razmisleku, da me prek malih zaslonov lahko spozna in sliši še več ljudi, sem se kljub začetnim dvomom vseeno prijavila. Kakorkoli, kljub izkušnjam na glasbenem področju nastopanje na TV ni ravno moja vrlina, zato mi je bila odločitev še dodaten izziv.
Story: Z glasbo ste pravzaprav odraščali, vaša mama je pela v pevskem zboru, oče igral trobento. Vi pa ste bili že v osnovni šoli solistka v mladinskem pevskem zboru. Kako se spominjate tega otroškega časa odraščanja z glasbo?
Izhajam iz zelo glasbene družine. Ne samo mama in oče, ki sta velika ljubitelja glasbe, tudi sestra je akademska glasbenica. Moje otroštvo je bilo vseskozi povezano z glasbo in športom. Že kot otrok sem si želela, da bi postala pevka. V družini smo veliko skupaj prepevali, solistka sem bila tako rekoč že v vrtcu, potem pa tudi v osnovni šoli. Starša sta me vpisala v glasbeno šolo, kjer sem obiskovala ure klavirja, pozneje ure solo petja. Za džez petje in odločitev, da začnem obiskovati srednjo glasbeno in baletno šolo, oddelek za džez petje, pa je zaslužna moja najboljša profesorica petja Darja Švajger. Lahko rečem, da je glasba del moje življenjske poti že od vsega začetka in brez nje to nisem več jaz.
Story: Na Primorskem ste precej poznani, saj vas lahko spremljamo po igralnicah. Nastopili pa ste tudi že na Emi. Glas ste posodili tudi kot spremstvo različnim izvajalcem. Mi zaupate kaj o tem?
Res je, na Primorskem koncu sem precej poznana, ne le v Sloveniji, poznajo me tudi na drugi strani meje, v Italiji. Veliko nastopam po igralnicah, Nova Gorica je namreč znana po tem in kazinojev tu ne manjka, sicer pa ljudje zame vedo z različnih zabav (obletnice, poroke, kongresi, poslovne zabave, koncerti, prireditve ...). Posebno lepa izkušnja so koncerti s simfoničnim orkestrom Friuli Venezia Giulia, ko po Italiji koncertiramo v spomin Franku Sinatri. Kot edino Slovenko so me pred dobrima dvema letoma izbrali na avdiciji, kar je bila zame posebna čast. Potem je tu še poseben nastop izpred treh let, bil je to uvodni koncert na Čedadskem festivalu Mittelfest, kjer sem krstno prepevala Kreslinovo Reko in Dedićevo pesem Rex, ker je bil g. Arsen že zelo bolan. Snemanje spremljevalnih vokalov mi ni tuje, veliko sem jih posnela za poznane slovenske izvajalce, dobra izkušnja je bila zame tudi petje na križarki, kjer sem po dolgem in počez večkrat preplula Baltsko morje. Ema pa je že tako daleč, da bo treba resno razmišljati o ponovnih nastopih na festivalih.
Story: Tudi sami stojite za tem načelom, da za nobeno stvar v življenju ni nikoli prepozno. Kakšna izkušnja vam je bila pred malimi zasloni in kako ste spremljali vse to dogajanje okoli šova?
Res je, za nobeno stvar v življenju ni nikoli prepozno ... dokler si živ in zdrav, imaš možnost početi, kar ti veli srce, leta niso pomembna. Izkušnja pred malimi zasloni pa je bila zame neka novost, nekaj, kar sem si zelo želela za samopotrditev, da kot pevka stopim še stopničko višje na svoji glasbeni poti. Samo dogajanje v šovu je bilo na začetku kar stresno, sploh prva nastopa na avdiciji in med top 24, ko si se moral dokazati žirantom in si vsakič znova izboriti mesto med najboljšimi. Dogajalo pa se je tako in ves čas, skoraj dnevno smo bili postavljeni pred nove izzive v smislu učenja in snemanja novih pesmi, tako rekoč z danes na jutri. Morali smo biti pridni in vztrajni.
Story: Kakšne so vaše ambicije na glasbenem področju? Vaše želje, nadaljnji koraki?
Moje želje za prihodnost so posneti svoj prvi album, imeti čim več nastopov tako doma kot tudi v tujini, sodelovati z dobrimi slovenskimi in tujimi glasbeniki, delati dobro glasbo, biti prepoznaven, obdržati in si pridobiti svoj krog poslušalcev. In gotovo še kaj, kar se kot nove želje porodijo v času ustvarjanja.
Story: Vaše nastope na televiziji je spremljala tudi vaša zaročenka Maja. Pred vso Slovenijo sta se tudi javno zaročili. Kakšen korak je bil to za vaju?
Ja, imam to veliko srečo, da imam ob sebi človeka, ki me na moji poti podpira 200-odstotno. Kakršnokoli odločitev sprejmem, me Maja vedno spodbuja in mi stoji ob strani. Glede zaroke v javnosti to se je resnično zgodilo nepričakovano. Kamere so naju po naključju posnele, ko sem Maji v zaodrju hitela razlagati, kaj sem novinarki Planet TV obljubila v primeru zmage na šovu, in potem je iz tega nastala zgodba. Vse drugo ste pa tako in tako videli po televiziji. Za naju to sicer ni bila neka novost, o tem sva se že pogovarjali, sploh ko so v parlamentu sprejeli zakon o možnosti poročanja med istospolnimi pari. Vsekakor pa si nisva predstavljali, da se bo to zgodilo pred očmi širše javnosti. Si bova pa ta večer zapomnili za vse življenje. In ja, poročili se bova.
Story: Koliko so ljudje še vedno zadržani in koliko ovir nezavedno postavljamo istospolno usmerjenim partnerjem?
Istospolnost je v Sloveniji še vedno velik tabu. Navzven vsi sprejemajo vse, za štirimi stenami pa si predmet obrekovanja in zasmehovanja. Prav pred kratkim se mi je zgodilo, da mi je dober kolega dejal, da sem zaradi svojega 'outiranja' v šovu izgubila vse oboževalce in da je z mojo kariero konec. Po drugi strani pa me na ulici ustavljajo tudi starejši ljudje, ki imajo drugačne vzorce, kot jih ima večina današnje mladine, in mi čestitajo. Držim se načela, da je bolje imeti ob sebi enega iskrenega človeka kot deset ljudi s figo v žepu. Žalostno je, da istospolnost velikokrat enačijo z boleznimi in dejanji, ki zaznamujejo ljudi za vse življenje.
Story: Sami ste potrebovali precej časa, da ste razkrili svojo spolno usmerjenost. Kljub vsemu ljudje pri tem radi pozabijo, da imajo pred seboj še vedno človeka s srcem in dušo. Kako je bilo pri vas z Majo?
Pri naju z Majo je bila pot razkritja kar dolga. Od tega, da sva se svoje usmerjenosti zavedali od otroštva, pa prikrivanja, celo zatajitve samih sebe. Res je, da je najtežje svojo drugačnost priznati prav sebi. In to zgolj zaradi vzorcev, ki si jih pridobil kot otrok. Ljudje zaradi tabujev pozabijo na marsikaj. Ampak to je za naju preteklost. Vsi ljudje, ki so nama blizu, naju sprejemajo takšni, kot sva, imajo naju radi, in to šteje vse, drugo ni pomembno.
Story: Kako vidve gradita partnerski odnos in kaj vama je v njem pomembno? Vemo, da se danes številne zveze hitro končajo prav zaradi hitrega tempa življenja, nespoštovanja in nerazumevanja. Kaj menite?
Ko zaljubljenost mine in partnerja začnemo gledati s pravimi očmi, so pomembni predvsem spoštovanje in kompromisi. Zelo pomembni so tudi odkriti pogovori in zaupanje. Mislim, da so to temelji za dobro zvezo. Iskrena ljubezen je nekaj najlepšega na tem svetu, in če to imaš, imaš zaklad.
Story: Kakšno poroko si želita?
Želiva si poroko, kjer bodo na najin dan z nama ljudje, ki naju imajo iskreno radi. To bo poroka z veliko zabave, dobre glasbe in plesa.
Story: Imata tudi dva psa in psičko, ki je doživela kap. Z Majo skrbita za njeno rehabilitacijo. Kaj vama pomenijo živali?
Živali nama na splošno pomenijo zelo veliko. Ljudje bi se od njih lahko veliko naučili, če bi jih spoštovali, in ne omalovaževali. Nama sta psa del najine družine, zato bova za njiju poskrbeli v dobrem in slabem. Tako bi ravnali z vsako živalco, ki bi ju vzeli pod streho.
Besedilo: MIMA // Fotografije Jasmina Ložar Povše, Mateja Jordović Potočnik; David Verlič
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču
