Navdušiti ljudi za preprosto in zdravo hrano, ki je tudi cenovno dostopna, je vzela za svoje poslanstvo. Prek oddaj, delavnic, knjig in svoje linije izdelkov Tereza's Choice ji to tudi odlično uspeva.
Študirali ste komunikologijo, kdaj in zakaj ste se preusmerili v kulinariko?
V družini smo prestajali težko obdobje. Skoraj istočasno je za rakom dojke zbolela mama, moj fant Žiga pa za levkemijo. Vsi pa smo v tistem obdobju jedli izredno slabo. Mene je to zbudilo, da je čas za spremembe. Začela sem kuhati, se učiti, spoznavati pomen prehrane za zdravje ... V tem obdobju je kuhinja postala moj meditativni prostor, moje zatočišče in me popolnoma prevzela. Pod okrilje me je vzela tudi Žigova mama Tatjana, ki me je naučila osnov kuhanja. Nikoli ne bom pozabila, ko sem prvič pristopila k njej in ji rekla: »Tatjana, želim vedeti vse o kuhanju, kje lahko začneva?« Študij komunikologije sem končala zgolj zato, da sem ga končala. Sicer sem začela delati v marketingu, vendar to ni bilo zame. Pustila sem vse skupaj in se usmerila v kuharske vode. Na izobraževanje sem odšla v ZDA, k veganskemu chefu Matthewu Kenneyju. Tam sem dobila osnove, potem pa sem stopila na svojo pot.
Pot vas je zanesla na Novo Zelandijo, kako to?
Oče že 20 let živi na Novi Zelandiji in že prej sem ga redno obiskovala. Po fakulteti pa sem dobila priložnost, da bi tam živela. Dobila sem državljanstvo in s fantom sva se odločila, da greva.
Slovenske mame imamo svoje otroke raje varno pod perutjo kot razkropljene po svetu. Kako je vaš odhod sprejela mama?
Je svobodnjaška mama, podpirala me je na vsakem koraku. Pravi, da vsak potrebuje tako izkušnjo. Treba je preizkusiti na lastni koži, šele potem se lahko odločiš, ali ti ustreza, greš drugam ali pa prideš nazaj. Težje sem prepričala fanta, da gre z mano. On si je tu že ustvaril kariero v filmski industriji. Imel je svoje podjetje in uveljavljeno ime. Zato mu je bilo težje vse pustiti in začeti znova. Sama pa sem ravnokar končala fakulteto in mi je bilo vseeno, kje začnem svojo poklicno pot. Zdaj pa je situacija obrnjena. Žiga se je dobro znašel. Dela pri veliko večjih projektih, kot bi kadarkoli lahko delal pri nas. Meni pa se prek oddaje bolj odpira delo v Sloveniji.
Kljub podpori začetki verjetno niso bili lahki? Na Novo Zelandijo ne moreš vzeti prav veliko s sabo.
Res je, hiše na Novi Zelandiji pa se oddajajo neopremljene. Tako moraš kupiti vse, od krožnika do pohištva. Več kot pol leta sva tako spala na napihljivi postelji. Finančna sredstva so omejena in razporejaš jih po prioritetah. Najprej je treba plačati najemnino, potem stroške, izračunati, koliko ti ostane za hrano in prevoz, šele nato si lahko kaj kupiš. Če imaš v bližini prijatelje in sorodnike, je precej lažje. Lahko si izposodiš kakšno stvar, vzameš, kar imajo odveč, prineseš od doma ...
Kako vas je ta izkušnja zaznamovala?
Čeprav je bilo težko, gre za neprecenljivo izkušnjo. Taka izkušnja, ko si iz nič sam ustvariš spodobno življenje, ti da samozavest, in to je neprecenljivo. Samozavest, da zmoreš, da veš, da tudi če ti vse poberejo, boš zmogel. Ni te strah tvegati in posledično lahko živiš svoje življenje na polno, brez strahu, kaj pa če ... Ker enostavno veš, da se boš znašel tudi, če bo odločitev napačna, če sem se prvič, se bom pa še kdaj.
Večina Slovencev si predstavlja Novo Zelandijo kot obljubljeno deželo, mali zeleni raj, kjer je vse urejeno, pasejo se ovce, ljudje so srečni in lepo živijo. Kako jo po štirih letih vidite vi?
Po prvem letu sem tudi jaz imela takšno sliko, kot ste opisali. Po štirih letih pa opaziš tudi pomanjkljivosti. Označujejo se za zelene in ekološke, ampak jim še veliko manjka. V samo dveh sezonah oddaje Zdravo, Tereza sem obdelala praktično vse, kar sem tam lahko. Tretjo sezono bomo snemali v Sloveniji in v pripravah nanjo spoznavam, kako bogati smo. Materiala je za vsaj še šest sezon. Pozna se, da je Nova Zelandija mlada država, da nima tradicije. Je odprta država, ker so vsi tujci, ni rasizma, ampak manjka zgodba, tradicija, ki jo dobimo pri nas. V industriji mleka ima monopol eno podjetje. Tam ne moreš iti do kmeta po surovo mleko. To pomeni, da tudi ne moreš dobiti sveže skute, sira in drugih mlečnih izdelkov, omejen si na trgovine, na industrijsko pridelavo. Vse, kar je najboljše od mesa, sadja, mleka, gre v izvoz. Za prebivalce ostanejo 'ostanki', pa še ti so dragi. Standard je visok, ampak pri nas lahko dobimo višjo kakovost za nižjo ceno, če se le malce obrnemo. Tam ima vsaka družina po tri avtomobile, nihče se ne vozi s kolesom ... Ampak take malenkosti vidiš šele čez čas. Življenje je še vedno lepo. Sploh za srfarje je idila. So plusi in minusi, odvisno, kje so tvoje prioritete.
Pripravljate se na snemanje tretje sezone oddaje Zdravo, Tereza. V tem času se je vaš slog kuhanja precej spremenil.
V ZDA sem študirala presno veganstvo. Po treh mesecih sem začela na polno peči in kuhati. V Los Angelesu, kjer je vse leto toplo in imaš vedno na voljo sveže sadje in zelenjavo, je enostavno biti presnojedec. Pri nas pa to ni realno. Naše babice so z razlogom kuhale krepke enolončnice, ker jih v zimskem času telo potrebuje. Zdaj je moj princip vsega po malem. Pomembno je, da vemo, od kod naša hrana prihaja, kako je bila pridelana oz. vzgojena, v kakšnih razmerah živijo živali ... Ne podpiram industrijske pridelave.
Tretja sezona se snema v Sloveniji? Kako to?
Ker se vsako leto vračam v Slovenijo, sem predlagala koncept Tereza prihaja na počitnice v Slovenijo. Kako jaz vidim skozi svoje oči Slovenijo in vse te lepote kot tujec, ki pa je v bistvu domačin. Obiskali bomo ekološke kmetije, različne ljudi, podjetja, ki se ukvarjajo z ekologijo oz. z ekološkim načinom pridelave hrane. Spoznavali bomo lokalne sestavine in modele dobre prakse. Ljudem želim pokazati, da se da pridelati in preživeti tudi z ekološkim načinom pridelovanja. Bo pa oddaja posneta enako kot oddaje na Novi Zelandiji, z isto ekipo in dodatnimi okrepitvami.
Priprave na oddaje že potekajo, kaj vas je najbolj presenetilo?
Odprtost ljudi, ki smo jih obiskali. Ko sem živela tukaj, sem vedno mislila, da smo zelo zaprti in zagrenjeni. Zdaj pa, ko hodim naokoli in spoznavam ljudi, ki delajo s srcem, ljudi, ki so se iz pisarniških služb vrnili k naravi, sem spremenila mnenje. Vsi so me sprejeli z odprtimi rokami, navdušeni so nad svojim delom, ki ga opravljajo s strastjo. To me je res presenetilo. Presenetilo me je tudi, da veliko mladih prihaja nazaj, v naravo, prevzemajo kmetije in nadaljujejo delo staršev ter starih staršev.
Linija izdelkov Tereza's Choice je že v nekaterih trgovinah, še več jih bo jeseni. Kako so nastajali, od kod ideja?
Ideja z izdelki ni bila moja. K meni je pristopilo podjetje Organa, ki se ukvarja s proizvodnjo in distribucijo ekoloških izdelkov. Vprašali so me, ali sem razmišljala o svoji liniji izdelkov. Moj odgovor je bil kratek, ne. Kako naj bi delala izdelke, če sem pol leta odsotna? Predlagali so sodelovanje, oni prevzamejo proizvodnjo in distribucijo, jaz pa dam svoje ime in recepture. Gre za odlično kombinacijo in med seboj se izredno dopolnjujemo. Recepture smo pilili eno leto. Uporabila sem recepte iz oddaje, ki so meni ali gledalcem najljubši. Oni pa so jih potem tehnološko izpilili, tako da so primerni za proizvodnjo in prodajo. Vložili smo veliko dela. Priznam, da mi kdaj okus izdelka ni bil všeč in je bilo treba spremeniti recepturo. Trenutno linija vsebuje 24 izdelkov in je tipična slika moje osebnosti, ker sem precej neodločna. Imela bi vse, ne morem se odločiti za enega ali dva. V oddaji predstavljam hrano za hitro življenje in tu sem želela ohraniti enak koncept, linijo izdelkov, ki so zdravi in enostavni za pripravo in pokrivajo vse od zajtrka do večerje. Nekako po principu, kaj ima Tereza vedno v shrambi. Imamo mandljevo in arašidovo maslo, humuse, tofuje, veganske burgerje. In ker smo naredili veganske burgerje, smo naredili še vegansko majonezo. Vsi izdelki so iz ekološko in, če je le mogoče, lokalno pridelanih sestavin.
Človek, ki se toliko kot vi ukvarja s prehrano, ima zagotovo neki celosten pogled, kaj se na tem področju dogaja v svetu. Kaj je trenutno trend?
Konoplja, semena, moka ... in fermentacija. Različni fermentirani izdelki, čaji (kombuča), mlečni in vodni kefirji, kislo zelje, kisel kruh oz. kruh z drožmi ... Vse to, kar so že počele naše babice. Spet gremo nazaj. Pri nas trenda fermentnacije še ni zaslediti, ampak bo zagotovo počasi prišel. Že od nekdaj je namreč prisoten v domovih, samo v prodaji ga še ni zaznati. Kefir, kruh z drožmi, kislo zelje ... to smo vse že delali, samo prodati tega še ne znamo. Na Novi Zelandiji že imamo deset vrst vodnih kefirjev, deset vrst kombuč in počasi bo to zagotovo prišlo tudi do Slovenije.
Kakšni so vaši dolgoročni načrti?
Iskreno, ne vem. Trenutno sem osredotočena na oddaje, ko jih bomo posneli, se vračam na Novo Zelandijo. Želim si, da bi se serija izdelkov širila zunaj Slovenije, zato tudi mednarodno ime, pa da bi nam oddajo uspelo predstaviti še na tujih trgih. Je pa težko, res težko. Konkurenca je huda, ampak ker uživam v tem, se bom trudila še naprej.
Kaj pa lastna restavracija?
Ne, to pa ne. To so bile moje sanje, ko sem obiskovala šolo. Tudi po končani šoli sem se zaposlila v restavraciji. Še preden so mi ponudili oddajo, so to bile moje sanje. Vendar sem spoznala, da se ljubezen do hrane preveč spremeni v posel, preveč je dela oz. upravljanja ljudi, sprejemati moraš kompromise, varčevati pri sestavinah ... Delavnice so mi bolj pisane na kožo. Uživam, da ljudem pokažem, kaj vse zdravega in okusnega se da pripraviti na enostaven in denarnici prijazen način. Oddaje, izdelki in še kakšna knjiga, to je za zdaj dovolj.
Besedilo: Vera Simončič // Fotografije: osebni arhiv
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču