"Na koncu smo se znašle tako, da smo na kose rezale preperele žaklje iz blaga, ki so bili namenjeni hranjenju moke," je dejala za omenjeni spletni portal.
Oblačila so si morali prati na ribežen, vendar jim ni uspelo odstraniti vsega smradu. Monika je dejala, da je res smrdelo, niso imeli ne deodoranta ali mila. Šampon so po njenih besedah prejeli šele po štirinajstih dneh.
Spominja se tudi lakote. Izpostavi, da lakota in delo ne gresta skupaj, zato so bili vsi hitro prepriljivi in sitni. Ampak, kaj pa ji je bilo najtežje?
Kot je povedala, je bilo najhuje oranje zemlje s plugom, ki so ga vlekli sami, brez vprege. Ob tem se je, pravi, počutila kot tlačan, ki gara za košček kruha.
"Bodrilo me je le to, da v tem nisem sama," je zaključila Monika.
Preberite več na Cosmopolitan.si
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču