Lansko jesen in zimo, ko smo spremljali šov Slovenija ima talent, je s svojim pevskim nastopom vse presenetil 19-letni Tilen Lotrič iz okolice Kranja.
S pesmijo Ota Pestnerja Vrača se pomlad si je Tilen prislužil zlati gumb, ki mu ga je podarila Marjetka Vovk. Mladega pevca smo obiskali doma v Zgornji Besnici pri Kranju. Da je na odru profesionalec, je dokazal v finalni oddaji s slovensko skladbo, saj je svoj nastop – čeprav se je dan pred tem poslovil od njemu ljube babice – opravil brezhibno in si na koncu pripel odlično drugo mesto, na kar je zelo ponosen. In na kaj vse je še ponosen? Poglejmo, kaj vse nam je zaupal mladi in prijazni glasbenik.
Če potegneva črto pod šov Slovenija ima talent, ste pričakovali takšen razplet? Trikrat ste se namreč odločili za slovenske skladbe in trikrat prepričali občinstvo.
Joj, težko potegnem črto, saj ta šov še vedno tli v meni. Zagotovo ne bi spremenil ničesar, ne izbire pesmi ne končnega nastopa. Vsakič sem se odločil za slovensko glasbo, saj je to moj cilj – peti slovensko. Seveda obožujem tudi tujo, predvsem dalmatinsko, saj moje korenini izhajajo od tam, a slovenska glasba ima tisto, česar druge nimajo.
Zakaj je pomembno, da slovenski izvajalci negujejo materni jezik?
Zdi se mi, da umetnost piše zgodovino naroda. Glasba povezuje ljudi in zato se mi zdi prav, da Slovence povezuje slovenska glasba.
Kako boste unovčili to prepoznavnost, ki ste je bili deležni v šovu?
Zagotovo z delom. Nisem človek, ki bi živel v oblakih, ampak stojim trdno na tleh in vem, da je za vsako stvar treba veliko delati, kar se z vztrajnostjo zagotovo poplača. Zato bom pridno delal tudi naprej. Začel sem že takoj po finalu s svojo prvo skladbo Jaz te pogrešam in prav to bi rad počel tudi naprej, delal svojo glasbo in jo pel oziroma predstavil občinstvu.
Katere pohvale ste se najbolj razveselili? Sploh po nastopu v polfinalni oddaji, kjer ste prepevali Plestenjakovo pesem, ki ste jo malce priredili po svoje, so čestitke kar deževale.
Pohval je bilo res ogromno in vsaka posebej me je razveselila. Največ pa mi je seveda pomenila pohvala od mojih najbližjih, družine in prijateljev. V spominu pa mi bo zagotovo ostala tudi Janova čestitka, res se mi namreč zdi velika čast, da te pohvali izvajalec pesmi, ki si jo preuredil.
Glede na to, da ste še mladi, kakšen glasbenik si želite postati, kakšno glasbo želite ustvarjati?
Zagotovo želim peti svojo glasbo, slovensko. Rad bi stal pred ljudmi na odru in pel. Najlepši občutek je, ko vidiš odziv ljudi, ko se zibljejo ob tvojem petju, plešejo in kdaj tudi zajokajo, mislim, da bi te občutke rad delil in doživel čim večkrat.
S ponosom radi poveste, da so vas posvojili slovenski starši, ki so vam dali enkratno priložnost. Kaj najbolj cenite pri očetu in mami?
Res je, čeprav včasih med vrstniki velja posvojenost za neko tabu temo, se meni zdi ravno obratno. O teh stvareh je treba govoriti! Po oddaji je pisalo kar nekaj ljudi iz Slovenije, ki je prav tako posvojenih, a to že nekaj let skrivajo, saj se bojijo odziva vrstnikov in družbe. V svojih sporočilih so mi pisali, da so veseli, da sem spregovoril o tem, in da jim dajem navdih, kar me je res močno razveselilo in sem na to zelo ponosen. Staršem sem tako najbolj hvaležen za podporo in za to, da sta bila z menoj o mojih koreninah vedno iskrena in mi tega nista prekrivala.
Vas je morda kdaj zanimalo, kdo so vaši biološki starši? Sploh ko se recimo v dobi Facebooka veliko družin ali sorodnikov najde po svetu.
Seveda, koga to ne bi zanimalo? Včasih me zanimajo čisto preproste stvari, imam sovrstnike, po kom imam glas, barvo oči, a zagotovo vem, da imam osebnost po slovenskih starših. Starši so zame tisti, ki otroka vzgojijo in mu vse življenje stojijo ob strani, in prav to so moji starši! Zato ne bi nikoli spremenil ničesar in sem vesel ter ponosen na to, da sta me kot otroka posvojila in mi dala priložnost za novo, boljše življenje.
S čim vse se radi ukvarjate, kadar niste vpeti v glasbeni svet?
Svoj prosti čas najraje namenim prijateljem, saj mi res veliko pomenijo. Seveda me tudi v prostem času spremlja glasba, saj si brez nje ne predstavljam dneva.
Kaj najraje počnete, kadar ste sami? Kje vas najdemo takrat?
Kadar sem sam, najraje sedim za klavirjem in pojem, poleg tega pa uživam v res lepi okolici našega kraja na svežem zraku.
Imate doma kakšno žival, na katero ste navezani?
Imam mačko in želvo, a za ljubljenčke nimam veliko časa. Že od nekdaj želim imeti psa, ampak pri vseh obveznostih, ki jih imam, še za želvo večinoma skrbijo starši.
In za konec še – glede na to, da smo skoraj vsi sladkosnedi, kaj pa razvajanje brbončic?
O, ja, zelo rad pojem kaj sladkega in seveda tudi sam zelo rad kaj spečem. Ne mine teden brez palačink ali kosa torte. Zakaj si ne bi življenja malo posladkali?
Besedilo: Alesh Maatko // Fotografije: Goran Antley
Novo na Metroplay: Novinar izza nagrade | N1 podkast s Suzano Lovec