Ste tudi vi eden izmed tistih, ki med vikendi stiskajo pesti za Tima Gajserja?
Neustrašni motokrosist tudi letos navdušuje s svojimi rezultati. Na motor se je usedel, ko mu je bilo le dve leti in pol, pri treh pa je že stal na prvih stopničkah. Njegova družina diha za motokros, zanj pa ga je navdušil prav oče Bogomir. Slednji je v veliki meri zaslužen za Timov uspeh. Dodatno finančno spodbudo za uresničevanje sanj pa je Timu pred petimi leti dal tudi sklad Mladi upi Zavarovalnice Triglav.
Je v motokrosu bolj pomembna fizična ali psihična pripravljenost?
Glava je v vsakem športu najbolj pomembna. Pa ne le v športu, temveč na splošno v življenju. Enostavno moraš verjeti vase, biti prepričan o tem, kar počneš. Če ne verjameš vase, kako bodo potem drugi? Zaupati moraš vase, verjeti v uspeh, tudi ko ga ni. No, ko ti gre slabše. Takrat moraš ostati še bolj motiviran, ne smeš obupati. Nadaljevati moraš pot.
A to ni nekaj, s čimer se rodiš?
Res je, to je odvisno od vsakega posameznika. Odvisno od tega, koliko je pripravljen žrtvovati za sanje in cilje, ki si jih je zadal.
Kaj pa je bilo v vašem primeru prelomnica? Kdaj ste počistili misli v glavi?
Tu se še kar lovim. (smeh) Vem, kako, a mislim, da bo potrebnega še veliko dela. Ko sem bil svetovni prvak, je šlo vse kot po maslu, poškodbe pa so pustile svoje posledice. Zadnji dve leti nista bili rožnati. Malo te vrže iz tira, a počasi spet prihajam na stara pota, na pravo pot.
Za zmago pa ni pomembna le glava, temveč tudi kanček sreče. Verjamete v usodo?
Seveda. No, rad poudarjam, da se vse res zgodi z razlogom. Ko se zgodi nekaj slabega, moraš v tem najti nekaj dobrega. Moraš biti vesel, da ni bilo še hujše, da se je izšlo, kot se je. Se je že moralo. Iz vsega se lahko nekaj naučiš.
Ste vraževerni? Imate morda, preden se podate na pot, kakšno rutino?
Ne, včasih sem imel rutino pred tekmo, a sem v glavi s tem počistil. Veliko športnikov ima navade o oblačenju pred tekmo. Jaz sem imel svoje zaporedje oblačenja ščitnikov. Je nekaj, na kar se navadiš in misliš, da ti pomaga. Potem dojameš, da ni pomembno. Pomembno je to, kar je v glavi, kako dobro si pripravljen.
Besedilo: Nika Arsovski // Fotografiji: Tadej Tinev