Že kot otrok je, tako kot številni, spremljal risane filme in serije na televiziji. V osnovni šoli je veliko risal in že takrat nekako začutil, da bi bila to morda smer, ki ga najbolj zanima. Ko je obiskoval bežigrajsko gimnazijo, se je odločil, da bo opravil mednarodno maturo in šel študirat animirani film, prav tako pa je nepogrešljivi člen pri Animateki, festivalu risanega filma.
Sprva je želel študirati v tujini, a se je to izkazalo za prevelik finančni zalogaj. Začel je obiskovati likovno akademijo v Ljubljani. "Tam sem lahko ob pomoči profesorjev, ki so poznali animacijo, resnično razvil svoj talent." V četrtem letniku likovne akademije je za osem mesecev odšel v Pariz na izmenjavo. Tam je spoznal pariško akademijo in s tem dobil izkušnjo s pariškim okoljem ter tisto pravo umetnostjo. Kmalu se mu je ponudila priložnost in spet je odšel v Francijo. Tokrat za pet mesecev v južno Francijo, kjer je šola, namenjena prav režiserjem animiranih filmov.
Njegov prvi resni projekt je nastal v tretjem letniku likovne akademije skupaj s sošolcem Urbanom Breznikom. Petminutni film Delo sta ustvarjala približno šest mesecev, do zdaj pa je obkrožil že okoli 40 različnih festivalov po svetu. "Pri animiranih filmih je veliko kratkih filmov, ker je proces izdelave filma izredno dolgotrajen. Večinoma so skoncentrirani na eno glavno idejo, ki se razvije skozi teh pet do 10 minut filma." Zdaj je naredil svoj prvi avtorski animirani film z naslovom Podlasica. Za ta film je imel tudi razstavo, na kateri je prikazal njegov nastanek. Film govori o fiktivnem okolju in prišleku, ki pride v to okolje.
Potovanja so mu največji navdih
Ideje za svoje umetniško ustvarjanje največkrat dobi na potovanjih. Idejo za film Podlasica je dobil na potepanju po Madagaskarju, kjer si je med drugim ogledal tudi drevesa kruhovcev, za katera so mu domačini povedali, da so kljub svoji visoki starosti zelo ranljiva. "Sam sem to v filmu Podlasica potenciral in spravil na nerealistični nivo." V svojih delih obravnava vpliv okolja na posameznika in medčloveške odnose. Poskuša poiskati neki tuj, drugačen element, ki bi povezoval. Lahko bi rekli, da želi v slabem najti pozitivnost in jo kot tako prikazati gledalcem.
Besedilo: Aleš - Rod // Foto: Aleš - Rod
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču