Danes samozavestno nastopa na največjih slovenskih odrih in zabava ljubitelje stand-up komedije, včasih pa se je Tin Vodopivec veselo igral z lego kockami, s katerimi je razvijal domišljijo, in super junaki, od katerih je črpal pogum. Eden izmed očetov Panča, festivala stand-up komedije, sicer na letošnjem dogodku ne bo nastopil, kljub temu pa bo budno spremljal dogajanje na odru in se le s težavo držal stran od mikrofona.
Priljubljeni festival že devetič zapored zabava obiskovalce, iz leta v leto pa postaja boljši in bolj obiskan.
"Vsi smo boljši, vse je boljše. Sčasoma stvari rastejo, prihajajo nove generacije, ki so v prvih letih Panča še grizle osnovnošolske klopi. Na začetku smo bili vsi nastopajoči še čisto zeleni, za seboj smo imeli morda nekaj deset nastopov. No, danes bi mulcu s toliko stand-upi svetoval, naj še malo zraste, poje še kakšno špinačo več, takrat pa smo mislili, da imamo ves svet v rokah," razloži Tin, ki verjame, da smo Slovenci dovolj odprti tudi za šale na lasten račun. Komiki morajo sicer po njegovem mnenju marsikatero stvar pravilno zapakirati in jo v novi obliki predati gledalcu. Tako se šalijo na svoj račun, publika pa morda v tem prepozna tudi nekatere vzporednice. Bistvo stand-upa namreč ne tiči v napadih in norčevanju iz prisotnih, temveč atmosferi, ki se v danem trenutku ustvari.
"Jaz se želim z gledalci le pogovarjati in jih nasmejati, nikogar pa ne želim sramotiti. Seveda pa se obregnem v osebo, ki izstopa. Če bi v prvi vrsti sedel moški z rumeno afro frizuro ... No, zanimalo bi me, zakaj se je za to odločil, on pa očitno želi biti opažen. Včasih mi je bilo neprijetno v oči pogledati občinstvo, posameznike. Za to moraš biti dovolj močen, saj je povezava z očmi precej naporna," v smehu pojasni komik ob srkanju ameriške kave. Sicer pa Tin letos na Panču ne bo nastopil, saj je veliko časa posvetil ustvarjanju predstave Staro za novo, v kratkem pa bi se rad predstavil tudi v nekoliko bolj intimnem šovu, kjer bi spregovoril o aktualnih tematikah, sebi in svojem življenju.
"Obravnavaš stvari, ki zvenijo tragično, vendar jim dodaš element komičnosti. Obstaja formula: tragedija + čas = komedija. Čez čas se navadno vsem stvarem lahko nasmejimo," je prepričan stand-up komik, čigar mladost je bila zaznamovana s številnimi vzponi in padci.
Ko je bil star sedem let, se je družina iz Krškega preselila v Kranj, kjer Tin ni poznal nikogar, zato si je moral povsem na novo najti prijatelje in izboriti mesto v družbi.
"Spomnim se prvega šolskega dne v Kranju. Nebo je bilo oblačno in turobno, kar se je odlično skladalo z mojim občutjem. Potreboval sem kar nekaj časa, da sem se popolnoma navadil, saj se je tudi moj dolenjski naglas precej razlikoval od gorenjskega," se spominja Tin, ki se je v gorenjski prestolnici počutil kot tujec. Pri spoznavanju novih ljudi in sklepanju prijateljstev so mu zagotovo pomagali številni filmski junaki, ki jih je naravnost oboževal. Še posebej rad je imel Spidermana, čigar masko je skrivaj hranil v sobi in si jo z veseljem nadel celo sredi poletne vročine.
"Všeč mi je bil tudi Zorro, ki je pravi latino lover, s sedmimi leti pa sem odkril Batmana. Tistega, ki je nastal pod taktirko Tima Burtona in v katerem je zaigral Michael Keaton, ki je, zanimivo, svojo kariero začel kot stand-up komik. To je bil moj prvi obisk v kinu in film se mi je močno vtisnil v spomin," se nostalgično spominja Tin, ki je cenil pogum, pravičnost in neustrašnost junakov na filmskih platnih ter me ob tem poučil o številnih lastnostih super junakov, o katerih se mi ni niti sanjalo. Poleg tega je Tin pravi ekspert tudi v poznavanju lego kock. No, vsaj včasih je bilo tako. Njegovo otroštvo so zaznamovale barvite kocke, iz katerih je sestavljal prava mesta, pri tem pa bil izredno natančen.
"Seveda sem uporabljal veliko domišljije, vendar pa sem kocke rad zlagal po načrtih. Po horoskopu sem devica, zato imam rad red in disciplino," pojasnjuje komik.
"V otroštvu nam starši predstavljajo bogove. Ne dvomimo o njihovih besedah in mislih. Če reče, da je drevo rdeče, to vzameš za sveto resnico. Šele z leti začneš dvomiti, ideal očeta pa se začne rušiti. Moj oče je bil odsoten ravno v ključnih letih, in zato mu nisem toliko podoben," razlaga Tin. Odraščal je z bratom, obolelim za mišično distrofijo, ki mu je pri 15 letih odpovedalo srce. Ker so bratu zaradi bolezni v družini namenjali veliko več pozornosti, je Tin to iskal drugje. Kot mali deček je doma na vrv obesil brisače in naredil svoj šov. Na teniški lopar je zaigral pesem Elvisa Presleyja in filmsko glasbo iz Spidermana. "Dvajset let sem nato to držal v sebi, mislil sem, da nisem dovolj dober. Od daleč sem spremljal igralce iz dramskega krožka in si mislil, da so to ti dramski ljudje. V meni je rasla želja po AGRFT, vendar nisem zbral poguma za prijavo," se tistih let spominja Tin, ki v šoli nikoli ni bil težaven, saj mami ni želel povzročati še dodatnih težav. Že v šoli je naravnost oboževal nastopanje in govorne vaje, tudi zato, ker je užival v pozornosti sošolk, vendar pa je bil v zvezi z dekleti precej sramežljiv. V osnovni šoli je bil mnogokrat na skrivaj zaljubljen, prva ljubezenska iskrica pa je preskočila že v vrtcu.
"Bil sem zaljubljen v punco, ki je morala na operacijo. V tednu njene odsotnosti tudi sam nisem želel hoditi v vrtec, saj ni bilo smisla," v smehu pove Tin in nadaljuje: "V vrtcu popoldne nisem mogel spati, zato sem tistih nekaj ur pogosto prebedel v kotu. Ko pa so nekoč mojo posteljo postavili zraven njene, sem v hipu zaspal, mami pa me je morala za odhod kar zbuditi." Sicer je kot mladostnik dolgo verjel v romantične ideale, zato je šele v srednji šoli zbral pogum in nagovoril svojo simpatijo. Na faksu pa je nato s stand-up nastopi zrasla tudi njegova samozavest, navdušenje deklet pa ga je k temu še bolj spodbudilo. Danes tako samozavestno nastopa na odrih po Sloveniji in zabava gledalce s svojimi iskrenimi in pristnimi šalami.
Napisala Nika Arsovski
Fotografije Igor Zaplatil, Helena Kermelj
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču
