Magistra sociologije, lobistka, YouTuberka in zagovornica živali Tina Gaber je ena tistih, ki uživa v branju knjig. Sicer je študijske knjige nedavno odložila na police in se lotila branja nove ljubezenske kriminalke Mesto prevar, ki prihaja na knjižne police še pred poletjem, spisala pa jo je njena prijateljica Miša Margan Kocbek.
“Bila sem izredno vesela. Od nekdaj sem vedela, da je Miša pravi knjižni molj in da bomo slej kot prej na knjižnih policah zagledali tudi njeno avtorsko knjigo delo. Spomnim se, da sem se vozila v avtu, ko mi je zavibriral telefon in prebrala sem to veselo novico. Uau, kriminalni roman! Ker sem izredno neučakan in nestrpen človek, sem si želela, da bi lahko knjigo v roke vzela takoj. Sploh ko mi je v nekaj stavkih opisala zgodbo, ki je noro, res noro zanimiva,” je povedala Tina, ki pa je dobila prav posebno vlogo. Zaigrala je v napovednem filmčku in prevzela vlogo glavne junakinje.
“Ta ideja je bila res čisto po Mišino (smeh)! V Sloveniji tega ni naredil še nihče s takšno filmsko vsebino in ja, bila sem izjemno počaščena, da sem zaigrala vlogo Emilie. Takoj sem se zaljubila v njen lik. Sicer gledalcem vseeno pušča prosto pot domišljije, tako da je napovednik le pika na i, ki pokaže ravno prav in ničesar preveč,” je še dodala Tina, ki je na snemanju prav uživala.
“Res mi je bilo v veliko čast. Uprizoriti glavno igralko v romanu, ki je plod dolgoletne želje in kjer so strnjene besede, ki ne nastanejo čez noč, ampak jih pišemo vse življenje, je bila obenem velika odgovornost in hkrati velik ponos. Zavedam se, da je Miša vrhunska novinarka, ki na dnevni ravni sodeluje z vso medijsko sceno v Sloveniji, in ko je v Emilii videla ravno mene, sem nemudoma spremenila polet in predčasno priletela iz Istanbula.”
Tina zelo rada bere knjige in spodbuja bralno miselnost. “Mislim, da je to del naše kulture. To nam je ostalo še iz časov, ko smo se z rutkami okoli vratu potegovali za štampiljke pri bralni znački. Pisana beseda bo zmeraj imela svoj čar in tisk svoj čaroben vonj. Menim, da si je, sploh v današnjih hitrih časih, ključnega pomena vzeti čas in prebrati dobro knjigo. Da se umirimo in prisilimo možgane, da delujejo na bolj naraven način. V času, ko s 'skrolanjem' navzdol po telefonu v trenutku prejmemo na stotine informacij, a se hkrati vse poveže v neki brezvezni balast in je vse površinsko ter se nam nič zares ne vtisne v spomin, je dobra knjiga lahko pravi balzam za dušo. Rada imam knjige, ki mi gredo hkrati malo na živce, saj so tako napete, da mi kradejo lepotni spanec. (smeh) Tudi Mišina zgodba je fenomenalna, saj te do zadnjih strani drži v negotovosti.”