Tina Gaber: Rešila je pujsa

Tina Gaber: Rešila je pujsa (foto: osebni arhiv) osebni arhiv
Vir: Lea
4. 12. 2016

Ni skrivnost, da lepotica Tina Gaber obožuje živali. In to tako zelo, da je rešila celo pujsa Marina.

"Rešitev enega pujsa ne bo spremenila sveta, a tej eni živali bo to spremenilo oziroma pomenilo vse na tem svetu," nam je zaupala Tina.

"Pujska Marina sem našla čisto po naključju, ko so se najine poti prvič prekrižale kar na Facebooku. Z deljenjem njegove slike mu je na pobudo Društva za zaščito rejenih živali Koki nov dom iskalo nekaj sto ljudi. Ko sem videla tiste njegove simpatične zgubane očke in sklonjeno otožno glavo, se mi je revež tako zasmilil, da sem takoj vedela, da bo naš," se akcije spominja Tina. "Poklicala sem meni najbližjo osebo, ali se strinja, da bi posvojili pujska na daljavo, in ali bi mi pri tem pomagal. Ker imam okoli sebe same ljubitelje živali, je bil seveda takoj za akcijo. Pa še povsem po naključju je bil ravno svetovni dan živali, 4. oktober. Marino je živel v Kopru in je bil darilo za rojstnodnevno obletnico nekemu starejšemu možakarju. Z družino so bili ljubitelji živali, zato so se odločili, da simpatični pujsek ne bo končal na krožniku. Zanj so lepo skrbeli kar tri leta, dokler jim okoliščine niso več dopuščale, da bi pujsa še imeli. Zato so se mu odločili poiskati nov dom. Žal pa so se javili le tisti, ki bi Marina predelali v klobase," z grozo doda. Tina je sprožila akcijo in zbrala ekipo, s katero se je odpravila proti Kopru.

"Bila sem odločena, da mu najdemo nov dom. Najtežje iz tiste družine se je od njega poslovila dveletna deklica, ki ga je imela res rada."

Po zaslugi Tine Marino zdaj živi na prekrasnem in ogromnem ranču, kjer ima veliko prijateljev, mogočne konjičke, iz industrije ravno tako rešene kokoši, psička ... "V zavetje ga je sprejela izjemno simpatična gospa Helena, ki ima v Vipavi šolo jahanja in krasno skrbi za živali. Postrigli smo mu tudi 10-centimetrske parklje in z novo manikiro je zelo poskočen. Še vedno pa ima več kot 10-centimetrske čekane, tako da je kar zverinica. Ampak vseeno je izredno nežen in crkljiv, da ne govorim, da je izjemno pameten. No, pa vsaj vsi vemo, da so pujski ene izmed najbolj inteligentnih živali. Lokalne kmetije in trgovine s sadjem in zelenjavo so se takoj oglasile, da ga bodo razveseljevale z dobrotami. Na nov dom se je uspešno navadil in že veselo rije po zemlji. To je namreč osnovna naravna prirojena navada prašičkov, in če jim odvzameš zmožnost ritja po zemlji, je enako, kot da bi ptici preprečil leteti. Vesela sem, da smo mu pomagali. Tako veliko se lahko naučimo od živali. Mislimo, da je to, ali jih bomo pojedli ali ne, naša osebna odločitev. Ampak pri tem pozabljamo na nekoga. Nanje!"

Grozljiva dejstva

Seveda je Tina ob reševanju pujska proučila tudi nekaj stvari, ki so ji dale precej misliti in so tudi del njene literature za magistrsko nalogo na temo antropocentrizma. "Dva milijona Slovencev letno zakolje 35 milijonov kopenskih živali. Smo ena najbolj mesojedih držav na svetu. Ni težava le to, da žival umre. Grozljivo je, kako živi, preden umre. Recimo to, da so pujski kastrirani na živo, brez anestezije. Tri četrtine vseh antibiotikov na svetu gre v živinorejo in posledično v telo nam in našim otročkom. Zakaj? Ker živali živijo v bizarnih razmerah, bolne, z vnetji, iznakažene, porezanih udov, v temi, ozkih kletkah, samodestruktivne, na živo kastrirane, nasilno oplojene, pitane z najslabšo hrano, izčrpane, shirane v večdnevnih prevozih. Zgrozimo se, ko slišimo, da v nekaterih deželah ljudje jedo pse in mačke. Toda to, kar delajo tam s psi in mačkami, delamo tudi mi s pujsi, kravami, kokošmi in drugimi živalmi, ki jih izrabljamo za prehrano.

Znanost in tudi preprosta logika nam govorita, da so vse te živali individualna bitja z osebnostjo, in bitja, ki čutijo občutke tesnobe, užitka, dolgočasja, bolečine (tako čustveno kot fizično) in si želijo živeti tako kot mi. Če ne bi jedel psov ali mačk, zakaj bi jedel katerokoli drugo žival? Ste že videli žival, ki trpi, ali žival, ki jo zakoljejo v klavnici? Verjetno takih prizorov ne gledate radi. Zakaj? Ker ste po naravi prijazna oseba. Ne želite, da nekdo brez potrebe trpi. Zaradi notranjega boja (kognitivne disonance) človek čuti potrebo, da opraviči svoja dejanja z argumenti (izgovori), da je uživanje živali naravno, tradicionalno in še kaj. Dejstvo pa je, da je danes, tukaj in zdaj, izkoriščanje živali popolnoma nepotrebno in zato popolnoma neetično. Rastlinska hrana vsebuje vse esencialne aminokisline. Letno zaradi lakote umre okoli 30 milijonov ljudi, ena oseba na sekundo. 80 odstotkov lačnih otrok živi v državah, ki pridelajo presežek živil, a gre ta za izvoz in hrano živine. Npr. v Gvatemali je podhranjenih približno 75 odstotkov otrok, mlajših od pet let, obenem pa država letno pridela več kot 17 tisoč ton mesa za izvoz. Vsako leto gre 760 milijonov žitaric v usta živine, kar bi 14-krat rešilo svetovno pomanjkanje hrane! To so dokumentarni filmi, ki so mi spremenili pogled na svet: Zemljani.si, Forks over knifes, Cowspiracy, Got the facts on milk."

Priporočamo