Tina Gaber: Spremembe so nujne

Prvič ste se kot velika bojevnica za živali izkazali, ko ste pomagali pri borbi za prepoved cirkusov z živalmi v Sloveniji. Kakšna izkušnja je bila to za vas?

Z letom 2013 smo končno tudi v Sloveniji uzakonili prepoved nastopanja živali, a le prostoživečih živalskih vrst. Cirkusi z živalmi so davno preživeta oblika zabave. Živali živijo v nemogočih pogojih, neprimernem okolju in temperaturah. Natrpane v kamionih izžete prevažajo iz mesta v mesto. Slonček v naravi prehodi do 50 km na dan, v cirkusu je obsojen na kletko. Hkrati pa so te ljube živali pri urjenju deležne neznanskega mučenja, saj jih je le z udarci, kavlji, zabadanjem in elektrošoki možno spraviti do njim popolnoma nenaravnih početij. Žival skače po eni nogi in skozi ogenj izključno zato, ker se boji kazni. Ples medvedov recimo dosežejo z razžarjenimi kovinskimi ploščami. Zgledujmo se raje npr. po BiH, ki prepoveduje nastop vseh živali. Nikar ne podprite živalskega cirkusa z nakupom vstop­nice. Vaš otrok si zasluži bolj inteligentno zabavo, kot sta lama in krava na trampolinu, ki na hrbtu nosita leseno desko, po kateri skače koza.

Kaj pa živalski vrtovi?

Tudi za te živalske 'zaporčke' kaže, da bodo kmalu zgodovina. Za zanimivost – pred le dobrimi 50 leti, okoli leta 1960, so si Evropejci v živalskih vrtovih ogledovali ljudi. Manjvredne rase. Berlin, London, Pariz ... Npr. Jardin d'Agronomie Tropicale – največja sramota Francije.

Kot veliko ljubiteljico živali vas zelo prizadenejo raznovrstna zlorabljanja. Od pasjih borb, poskusov na živalih do zanemarjenih živali, industrijskega izkoriščanja živali. Kaj menite, kaj bi se moralo pri nas zgoditi, da bi se to področje nekoliko izboljšalo?

Kratkoročno gledano menim, da bi iz svojih pretoplih stolčkov moralo vstati nekaj (ne)odgovornih oseb, ki ne dihajo za poslanstvo, ki ga opravljajo in kljub dokazanim nepravilnostim ostajajo nedotakljivi. Poleg tega se mora spremeniti velik del zakonodaje in vse brezbrižne, podkupljene, zdolgočasene nezainteresirance zamenjati z aktivnimi ljudmi, ki zdaj 'za hobi' premikajo gore v dobrobit živali, narave in navsezadnje ljudi. Gledano dolgoročno pa boljšo prihodnost graditi na mladih, saj glede na trenutno stanje na našem planetu ni časa za niti eno apatično generacijo več. Če se lahko otroci v šoli učijo zgradbo velikega metljaja, naj se naučijo tudi, da pes, pozab­ljen v avtu ob poletni vročini, umre.

Kako se sami angažirate na tem področju?

Pametujem, saj vidite! Končno sem si vzela študijski dopust in začenjam pisati magistrsko nalogo, ki je prvi del trilogije moje zgodbe, ki jo želim pustiti za seboj.

Sami ste se podali tudi v razis­kovanje veganstva. Pravijo, da je veganska prehrana edini etični odgovor na svetovno lakoto ...

Letno zaradi lakote umre okoli 30 milijonov ljudi, ena oseba na sekundo. 80 odstotkov lačnih otrok živi v državah, ki pridelajo presežek živil, a gre ta za izvoz in hrano živine. Npr. v Gvatemali je podhranjenih približno 75 odstotkov otrok, mlajših od pet let, obenem pa država letno pridela več kot 17.000 ton mesa za izvoz. Vsako leto gre 760 milijonov žitaric v usta živine, kar bi 14-krat rešilo svetovno pomanjkanje hrane!

Kaj pa na to pravi okolje?

91 odstotkov pljuč zemlje – brazilskega pragozda – je uničenega, vsaki dve sekundi se uniči površina gozda v velikosti nogometnega igrišča. V zadnjih 20 letih pa je bilo pobitih skoraj 1100 aktivistov, ki so se borili zanj. Reja živali letno porabi do 287 trilijonov litrov vode. Industrijska množična živinoreja je ubijalec podnebja številka ena in s tem v večini odgovorna za okoljske globalne probleme, hkrati pa glavni vzrok za največje izumiranje živalskih vrst v zadnjih 65 milijonih letih. Organizacija za prehrano in kmetijstvo ZDA opozarja, da je skoraj 80 odstotkov svetovnih ribolovnih področij osiromašenih in v stanju propada. Trenutna ocena prekomernega ribolova kaže, da čez 40 let ne bo nič več rib v oceanu. Vsako leto namreč iz morja potegnemo od 90 do 100 milijonov ton rib. Vrhunski dokumentarec Cowspiracy je bil predvajan v samem evropskem parlamentu in dejstva so zastrašujoča. Presenetljivo, da še nisem zasledila, da bi gospod minister Židan kaj konkretnega spregovoril na to temo na kakšni odmevni tiskovni konferenci. Moram več gledati televizijo.

Tudi v Sloveniji te številke nič ne zaostajajo ...

Dva milijona Slovencev letno zakolje 35 milijonov kopenskih živali. 80 odstotkov obdelovalnih zemljišč je bojda namenjenih gojenju krme za živali, medtem ko je veliko naših otrok lačnih, v šoli pa jedo zelenjavo in sadje uvoženo iz bog ve kje.

Kakšno je stališče stroke glede veganstva?

Stališče vseh najbolj uglednih svetovnih organizacij, zasnovano izključno na podlagi tisočih znanstvenih raziskav, je enotno: dobro načrtovana veganska prehrana zmanjšuje možnost za nastanek raka, sladkorne, srčno-žilnih bolezni, debelosti itd. in je zdrava za ljudi v vseh življenjskih obdobjih in primerna tudi za športnike. Najmočnejši človek na svetu, Patrik Baboumian, je vegan.

Nekateri zagovorniki pravijo, da tudi mleko ni zdravo. Kaj menite?

Dokler sredi UKC visi od mlekarn 'sponzorirana' prehranska piramida iz leta, ko nas je na Evroviziji zastopala Tajči, imamo problem. Mlečna industrija je dober biznis. Poleg tega, da mleko jemlje kalcij iz kosti, in ne daje, ima nešteto škodljivih učinkov (alergije, astma, avtoimuna obolenja, večje tveganje za raka prostate, raka dojke, akne ...). Kravje mleko je tako močno, da teliček v parih mesecih zraste v ogromno kravo ali bika. Za človeka neprimerno, ravno tako kot slonje, pasje ali katerihkoli drugih sesalcev. Za nas zdravo je le mleko naših mamic. Hkrati pa je mlečna industrija kruta. Za pridobivanje mleka so krave nenehno podvržene stalnim nosečnostim, umetnemu oplajanju, telički takoj odvzeti in hranjeni z umetnim mlekom. Naravno krava proizvede 3 litre mleka na dan, v industriji mora proizvesti 30 litrov dnevno in je dejansko le vsega dostojanstva oropan mlekomat, krmljen z enormnimi količinami koncentriranih beljakovin, antibiotikov, hormonov in žrtev neštetih okužb. Zaradi stalno vnetih, krvavih seskov se v mleku najde marsikaj, samo je na embalaži kemijsko poimenovano. Ovseno, pirino, mandljevo, makadamijino, kvinojino, kokosovo, sojino mleko je veliko bolj prijazno do našega telesa, do živalic in seveda okolja.

S svojo objavo na Facebook strani ste pred leti zasloveli tudi kot nasprotnica krzna. Bila je deljena več kot 2000-krat, ker je bila tako realna in zabavna hkrati.

Nekaterim pomeni statusni simbol, a zame je največji prestiž na človeku pamet v glavi ter čutno srce, ki pritegne več pozorni, kot vsak pelcmantl. Za tiste, ki jim je vseeno za lisičke in činčile – HSUS in BBC poročata, da je vsako leto v mednarodni trgovini s krznom v Evropi in Aziji ubitih na milijone hišnih ljubljenčkov. Za krznen plašč je potrebnih okoli 24 mačk ali 10 do 12 psov. Najbolj sporno pa je podhlajevanje teh živali, da pridobijo čim bolj gost kožušček, kljub bizarnim življenjskim pogojem. In pa seveda odiranje živih živali, ker je tako manjši strošek. Pravo krzno je poceni, zato se velikokrat prodaja pod pretvezo, da je umetno. Ker nošenje krzna izumira, se kožuhe daje na vse možne kapuce, ovratnike, rokavice. A vedite, da še za tako majhen cofek na kapi je morala v hudih mukah živeti ter umreti vsaj ena žival. Prijateljicam zmeraj v šali rečem, da če imajo potrebe po kožuščku, naj se preprosto ne obrijejo.

V današnjem pretoku informaciji postajajo ljudje vse bolj ozaveščeni ...

Spremembe so nujne – leta 1812 je bilo na svetu 1 milijarda ljudi, leta 1912 1,5 milijarde, zdaj nas je vsaj 7 milijard. Objestnost, ki jo živimo, ni naravna. Spremembe so nujne! V letu 2014 je bilo v ZDA ubitih 400 milijonov manj živali, ker ljudi jedo manj mesa – naj si bo zaradi etičnih, zdravstvenih ali okoljevarstvenih nazorov. Že brezmesni ponedeljki, ki so pravi hit v svetu, povzročajo premike. Vsak korak, vsak človek šteje, vsak.

MIMA

Foto: Marci Marcone, Obdelava: Gal Stergar