Najboljša slovenska športnica vseh časov, smučarka Tina Maze, je ženska, ki jo težko opišemo z eno besedo, saj je z vztrajnostjo, trdim delo, odlično ekipo ter profesionalno začrtano vizijo dosegla športne rezultate, ki so se z zlatimi črkami zapisali v zgodovino tega športa.
Trenutno Tina kot smučarka miruje, a je še kako dejavna na drugih poslovnih področjih. Tako je v ekskluzivnem pogovoru za revijo Story le nekaj ur pred obiskom SPORTO - konference o marketingu ter sponzorstvih v športu, ki je potekala v Portorožu, razkrila nekaj poslovnih in zasebnih zadev, iz katerih je moč razbrati njeno vizijo prihodnosti.
Story: Začnimo s kratkim zasukom v preteklost, ko ste pri treh letih prvič stopili na smuči in se naučili prvih zavojev ...
Ko pomislim na tiste otroške zavoje, vse skupaj dojemam s prav posebnimi občutki, ker si niti v sanjah ne bi upala napovedati, da se bo vse to tako 'poklopilo' skozi leta. V tistih otroško-najstniških letih nikoli ne veš, kam te vodi pot, in se ji prepustiš, kjer so na prvem mestu starši. Je pa res, da si z odraščanjem gradiš osebnost. Tisti dobri ljudje vplivajo nate, vzornike si pa izbiraš sam. Tako da so me vse te stvari, če jih povežem, pripeljale do tega, kar sem danes oz. kar sem postala. Velikokrat z veseljem prelistam albume s slikami iz otroštva, saj v sebi še vedno nosim tistega otroka. Kajti všeč so mi ljudje oz. osebe okrog mene, ki skozi svojo odraslost in resnost izžarevajo tudi tisto skrito otroško igrivost. (smeh)
Story: Da ste dosegli prestižne smučarske naslove najboljše med najboljšimi, je bilo potrebnih veliko treningov, priprav, odrekanj in še bi lahko naštevali. Če se ozrete nazaj, kaj ste najbolj pogrešali, saj si upamo trditi, da so bile vaše misli izključno pri smučanju?
Skozi leta sem res zelo pogrešala tisto bližino staršev, ki pazijo nate. Še danes, če se ozrem v mladostniška leta, čutim posledice tega, da jih nisem imela ob sebi, saj sem mlada odšla v športni svet brez prave zaščite staršev, saj so bili oddaljeni in so morali izključno zaupati ljudem, ki so skrbeli zame v tistem trenutku. Zanimivo pa je, da se šele čez čas zavedaš, kaj si takrat pogrešal, saj se ti v tistih trenutkih mladosti zdi vse urejeno in popolno. V današnjih časih si s starši lahko veliko bolj v stiku kot pa takrat, saj ko sem odšla od doma, ni bilo toliko telefonov in tehnologija je bila še v fazah posodobitev oz. nadgradenj.
Story: V vseh pogledih ste vrhunska športnica, ki je za našo malo deželo ogromno naredila ter njeno ime z zlatimi črkami zapisala v zgodovino smučanja. A po 16 dolgih in uspešnih sezonah, ko ste trdo trenirali ter dosegali sanjske rezultate in zmage, ste se za leto dni odločili umakniti s smučarskih strmin. Kako poteka vaš počitek, saj vemo, da ste poslovno dejavni na številnih področjih?
Poslovnih izzivov in dela mi res ne manjka. (smeh) Vsekakor je to delo drugačno kot prej, ko je bilo vse usmerjeno v smučanje in vse, kar se vrti okrog njega. Šport zahteva veliko samoanalize, oz. če sem iskrena, to zahteva vsaka stvar, ki jo želiš delati na vrhunskem nivoju. In to sčasoma pripelje do mučnih situacij, ko se vprašaš, ali se je res treba spuščati v analizo vseh malenkosti, ki te spravljajo v slabo energijo oz. nerazumno odtujenost, kjer vidiš samo še sebe. In res, morala sem odklopiti ter si vzeti čas zase. (smeh)
Story: Tedni, meseci, dnevi hitijo in leto se bo kaj kmalu obrnilo. Ste že sprejeli kakršnokoli odločitev o smučarski prihodnosti, ki bi jo delili tudi z nami?
Odločitve še ni, pustimo času čas, saj stvar za odgovor še ni zrela. (smeh) Sprejela in razumela sem, da to ne gre niti v enem letu. Takšnega načina življenja, kot sem ga živela kot vrhunska smučarka, ne moreš spremeniti čez noč. Spoznavanje normalnega življenja je zame, verjeli ali ne, kar dobra šola, saj se nekako srečuješ z zadevami oz. delom, ki ti ga prej ni bilo treba početi, zdaj pa je to del tvojega vsakdana. To življenje, ki ga živim zdaj, sem pogrešala, saj je to svet, ki ga prej nisem poznala ob morju smučarskih obveznosti ter vsem drugem. Rada si vzamem čas za ljudi in letos me je najbolj razveselilo, ko sem na uvodni smučarski tekmi v avstrijskem Söldnu odšla do navijačev ter jih v svoji novi vlogi povprašala po emocijah in o navijanju za 'njihove' tekmovalke. (smeh)
Story: Letošnje smučarske sezone ne boste spremljali pred malimi zasloni. Kot smo razbrali iz vaših besed, se boste na vseh prizoriščih pojavljali v vlogi komentatorke oziroma novinarke ter od tam poročali o vseh zanimivostih s snežnih strmin. Zanima nas, kako je prišlo do takšnega sodelovanja, saj je slišati, da v ozadju stoji eden vaših najbolj zvestih sponzorjev - Milka?
Ta zadeva se je rodila tako, da smo res postali ena družina. Kajti ljudje me najprej vedno identificirajo z Milko. (smeh) Zame je super in Milko tudi. Tako smo v pogovorih iskali, kako bi lahko zadevo še nadgradili oz. ji dali dodaten sij. Oni so me podpirali v dobrem in slabem tudi takrat, ko nisem vedela, kako naprej. Stali so mi ob strani, kar cenim, ter so ostali ob meni tudi v tej sezoni, ko ne tekmujem. Skupno smo našli projekt Milka Ski Stars, v katerem se nimam za novinarko, ampak prijateljico punc, s katerimi sem tekmovala. V bistvu gre za prijeten prijateljski pogovor s prizorišč ter druge prispevke, ki jih bo posnel sponzor.
Story: Novinarsko-komentatorska vloga oziroma delo na tem področju zahteva kar nekaj priprav, potrpežljivosti, da se doseže začrtan cilj. Vas je kaj strah vloge, ki bo za vas premierna in najverjetneje polna adrenalina, a po drugi strani zanimiva, saj večino (nekdanjih) smučarskih sotekmovalk tudi osebno poznate?
Zanimivo je, da - če sem iskrena - zelo malo poznam življenje in osebne zadeve nekdanjih smučarskih tekmovalk. Ker kot tekmovalka in športnica sem bila, no, vsaj jaz, bolj zaprta in se s tekmovalkami nisem toliko pogovarjala oz. bila v nekem stiku, pa čeprav bi si to one želele. Naj pojasnim. Očitno sem tak tip ženske, da sem se popolnoma usmerila nase ter na svoje delo in začrtane cilje, ki sem jih morala ob vrhunski ekipi v ozadju doseči. Taka sem. Takrat sem se najverjetneje namensko držala tudi stran, da ne bi izdala vseh svojih razmišljanj, kar se tiče športa. No, pri tej vlogi je drugače, saj sproščeno komuniciramo, ker jim tudi nisem več konkurenca. (smeh)
Story: Spustiva se v vaš vsakdan. Kaj počnete v tem letu?
Stran od belih strmin je življenje lepo. Rada uživam v vsakem trenutku. (smeh) Malo časa se posvečam temu, da lahko podam neko realno mnenje, kako je. Zdaj mi kakšen trenutek zase ostane, kot smučarska tekmovalka pa prostega časa zaradi vseh obveznosti, ki so potekale od jutra do večera, ni bilo. Vesela sem, da imam zdaj čas zase ter normalne ženske stvari, opravke in druženje. Glasba je del mene in v teh trenutkih res zelo uživam in priznam, da poslušanju te namenim kar veliko časa. Iskreno pa mi je najlepše v okolju ljudi, ki me ne poznajo kot smučarko Tino Maze in me dojemajo kot osebo X, eno v množici, saj se tako počutim sproščeno, neopazovano in svobodno.
Story: Na spletni strani www.tinamaze.com pišete tudi zanimiv blog, ki pri bralkah in bralcih vzbudi kar nekaj vprašanj. Eno takih je tudi povezano s tem, da zelo veliko pišete o odnosu med žensko in moškim. Tako ste v enem od zadnjih blogov zapisali: "V zadnjih letih je zame bil najlepši komentar, da sem trenirala, se obnašala in funkcionirala kot moški. Ampak moja ženska plat se je ves čas upirala in se počutila zapostavljeno, opozarjala nase, jaz pa sem ji 'govorila', naj počaka, da še ni čas." Je s to vašo žensko platjo, ki je obdana s čustvi, po 30. letu kaj drugače, saj kot ženska delujete zelo odločno?
Pri meni je še vedno velikokrat prisoten moški pristop. (smeh) Naučiti se moram biti bolj ženska ter se ustaviti v tem smislu, da mi ni treba vedno v napad. (smeh) Večkrat sem morala biti trdna, pa četudi sem se želela zjokati oz. me je kakšna stvar zelo prizadela. Kajti zelo lahko me je prizadeti in ne skrivam, da sem zelo ranljiva na določenih področjih. Andrea mi je velikokrat rekel, da zdaj ni čas za to, da se to rešuje, ter da je treba naprej, in tako so se te zadeve v meni nabirale. Vsa ta čustva, nerešene zadeve sem zadrževala v sebi. Nato pa je prišel čas, ko sem svoje občutke naučila dati iz sebe in se ne obremenjujem, ali jih kdo razume ali ne. (smeh) Tako so zapisi na blogu moji osebni zapisi, za katere verjamem, da jih marsikdo ne razume, saj se zavedam, da je vsaka posameznica oz. posameznik svoja življenjska knjiga in zapisane besede v to le on popolnoma razume.
Story: Svojo ljubezen, Andrea Massija, ste spoznali v razmerju odnosa glavni trener-smučarka. Nam razkrijete, kako danes vidite vajin odnos?
Mogoče sama na Andreo nisem gledala kot na glavnega trenerja, ampak je bil v eni besedi on moj šef. On je bil tisti, ki je imel zadnjo besedo oz. povlekel ali začrtal tisto pravo športno pot v danem trenutku, kaj je prav in kaj ne. Ta besedica 'šef' mi je všeč, saj se zavedam, da je biti šef težko. Tako ni slučajno, da imamo na malih zaslonih eno od resničnostnih oddaj, kjer se išče pravi šef. (smeh) Osebno razumem dinamiko tega dela, zato sem vse sprejemala in podpirala, čeprav je bilo v obdobju smučarske aktivnosti težko in sem morala kar veliko stvari zadržati v sebi. Kaj reči danes - odnos je odnos in srečna sem v odnosu oz. razmerju, ki ga imava. Pogovor je temelj odnosa in vesela sem, da sem se postavila na svoje noge.
Story: Videti ste srečni in vaš obraz nakazuje, da je prav Andrea vaš življenjski izbranec, s katerim si nameravate najverjetneje v prihodnosti ustvariti družino. Se morda motimo?
Zasebno sem srečna in tega ne skrivam. O družini razmišljam, saj je zame to najosnovnejša stvar neke ženske. Že kar lep čas razmišljam v tej smeri, da bi imela otroke. Šport ti da veliko zadovoljstev, a moj notranji občutek mi pravi, da ti največje zadovoljstvo da prav otrok.
Story: Del zasebnosti varujete, a če vas vprašamo, kaj najraje počnete zunaj smučarskih strmin ter kam najraje pobegneta na oddih s partnerjem Andreo, ne posegamo popolnoma v tisti del, ki ni za javnost?
Zame so umiki zelo zanimivi. Tudi doma biti zaprt v hiši, kjer je res mir in ti nihče ne teži, v dvoje je lepo. (smeh) Imam dneve, ko sem najraje doma in z Andreo gledava televizijo, se pogovarjava o tem in onem, saj naju čas ne preganja kot takrat, ko si moral biti zaradi smučarskih obveznosti vedno z mislimi pri snegu in vsem, povezanim z njim. Zasebnosti ne skrivam, sem kar odprta in povem do meje, za katero sama čutim, da je prav, da jo delim s številnimi oboževalci po svetu.
Story: Imate še kakšen športni oz. poslovni načrt, ki bi ga radi v kratkem uresničili oziroma že delate za to?
Vse, kar je poslovno, z mojega vidika vpliva tudi na zasebno in se nekako skozi čas združi. Čeprav naj ne bi bilo tako, a te to oblikuje - hočeš nočeš. (smeh) Načrtov imam kar nekaj, a v prihodnje bi si rada v prvi vrsti želela ostati v športu. Kako, je odvisno od časa ter dokončne odločitve, ki jo bom sprejela. Zelo me veseli delo z mladimi, saj je za tekmovalko takega ranga, kot sem, škoda, da ne bi delila svojega znanja, informacij ter jim nekako vlila dodatne moči oz. zagon pri intenzivnem delu do končnega uspeha.
Story: Počasi vstopamo v praznični čas. Imate že kakšne načrte za božično-novoletne dni?
To je čas za druženje s prijatelji, družino in vem, da bom temu namenila svoj čas brez stresa in obveznosti. V preteklih letih je to imelo zaradi športnih obveznosti odmerjen čas, zdaj pa je drugače, saj sem vstopila v normalno življenje človeka, v katerem neizmerno uživam. (smeh)
Napisal Alojz Petrovčič
Fotografije Alpe, Vid Ponikvar/Sportida, Goran Antley
