Tina Trstenjak ne mara zelenjave in pomivanja posode!

“V judu sem zagotovo boljša kot v kuhanju. Kuham le iz čistega veselja!” (foto: Primož Predalič, osebni arhiv) Primož Predalič, osebni arhiv
Vir: Story
23. 10. 2016

Iz oblačne Ljubljane smo se po štajerski avtocesti odpeljali do Lopate, kjer nas je v sončnem vremenu pričakala nasmejana zlata olimpijka, judoistka Tina Trstenjak. Izjemna športnica, ki je v Riu pometla s konkurenco, nam je zaupala, da ne mara zelenjave, medtem ko obožuje sladice, predvsem tiste čokoladne.

“Velikokrat se mi kaj zalomi za štedilnikom. Takrat se nasmehnem in počistim vse skupaj. Se zgodi! Nikoli se ne obremenjujem za stvari, zato se tudi v kuhinji ne.”

Čisto po tihem je priznala, da ji gospodinjska opravila sicer ne povzročajo težav, a se je dolga leta izogibala pomivanja posode, dokler se pravila v družini niso spremenila.

Od prihoda z olimpijskih iger v Riu je minilo že nekaj tednov, pa vendar čestitke na račun zlate medalje nikoli ne bodo pozabljene.

"Bilo jih je ogromno, vse od predsednika države do sosedov in znancev. Težko je zato izbrati le eno, saj je vsaka na svoj način posebna," je prepričana Tina, ki je poleg čestitk prejela nekaj šopkov na sprejemih in preostalih daril. Rože so seveda že uvenele, nekaj daril je shranila v sobi, vendar primernega mesta zanje še ni našla.

"Nabralo se je kar nekaj stvari, zato nisem prepričana, kam bi vse pospravila," iskreno pove simpatična judoistka, pri iskanju idealnega mesta pa ji bosta zagotovo na pomoč priskočila mama in oče, ki jo na njeni poti podpirata že vse od začetka. Morda sta zato medaljo po tihem celo pričakovala, čeprav nanjo nista pritiskala, ob uspehu pa sta bila seveda izjemno vesela. Zlati uspeh so zato ob njenem prihodu primerno proslavili, a ne v domači kuhinji, kjer se sicer Tina kar dobro znajde.

"Nekaj kuharskih prijemov sem se naučila od mame, nekaj pa tudi od babic. Mami sem velikokrat pomagala pri peki slaščic, vendar takrat nad mojo pomočjo ni bila najbolj navdušena, saj sem naredila več škode kot koristi. Ko sem odrasla, pa ji je pomoč prišla prav," nam je zaupala slovenska olimpijska junakinja, ki je kuhati začela že v osnovni šoli. Takrat je kuhala kosilo za vso družino, da so s starši ob koncu službe lahko skupaj pojedli. To ji nikoli ni predstavljalo prav velikih težav, saj jo kuhanje po neki strani celo sprošča.

"Rada odkrivam nove recepte in razveselim se, če mi končni produkt uspe. Pa tudi če ne, bomo vse pojedli," v smehu pojasni Tina, ki ji gre odlično od rok predvsem priprava mehiških tortilj. Sama se sicer ne enači z izvrstnim kuhanjem, a ima nekaj znanja za pripravo dobrih obrokov.

"Ponavadi se strogo držim recepta, odstopim le, ko se mi kaj v tem zdi zelo nenavadno. Nisem Jamie Oliver. (smeh) Včasih pogledam tudi kakšno kuharsko oddajo, sicer pa recepte najdem na spletu," pojasni. Predvsem pri srcu ji je priprava sladic, čeprav zanje nima prav veliko časa. Njena najljubša slaščica je čokoladna torta, ki pa ji je ni treba peči. Ob tem iskreno prizna, da zelo rada je, saj ni pretirano izbirčna.

"Jem praktično vse, saj ne potrebujem predpisanih diet. Tudi trener mi je svetoval, naj jem, kar si zaželim, saj moje telo očitno v tem trenutku to potrebuje. Četudi je to čokolada," v smehu pojasni olimpijska prvakinja, ki sicer kuharskih skrivnosti nima, medtem ko občuduje in obožuje mamin domači štrudelj. Sicer se trudi jesti kar se da zdravo in se izogiba najrazličnejšim dietam in tudi ... zelenjavi.

"Ne maram preveč zelenjave, če pa je treba, jo pojem. Ko sem bila mala, sem oboževala zelenjavno juho, zdaj se ji izogibam. Pred nekaj leti nisem jedla morske hrane, danes pa mi je prav všeč," odkrito pove Tina, ki si je nekaj okusnih jedi privoščila tudi med obiskom Ria, čeprav se je v večini držala preverjenega jedilnika. Med preostalimi potovanji pa rada preizkusi tujo kulinariko, čeprav pekoče hrane ne mara, in do zdaj ni imela nikakršnih težav. Med potepanjem po Italiji je tako nadvse uživala v italijanski hrani, všeč ji je tudi izvrstna japonska kuhinja. "Najboljša pa je vseeno domača," še veselo poudari junakinja, ki ne mara pretirano gospodinjskih opravil.

"Postorim tisto, kar je treba. Niso mi prav po godu. Ne maram pomivanja posode, vendar za tri stanovalce ne potrebujemo pomivalnega stroja. Dostikrat sem se temu poskušala izogniti, dokler ni mami uvedla novega pravila. Od takrat vsakega izmed nas čaka teden dni pomivanja posode," nam je zaupala Tina, ki se temu ni izognila niti ob osvojeni zlati medalji.

Napisala Nika Arsovski
Fotografije Primož Predalič, osebni arhiv

Story

Brali ste prispevek, ki je povzet po članku iz revije

Story42/2016

Naročite se na revijo Story:

04 511 64 44 izpolnite spletno naročilnico

Ne spreglejte, revija je lahko tudi lepo darilo.
Podarite naročnino svojim najbližjim.


Priporočamo

Nova Story že v prodaji

Story 42/2016

Story 42/2016, od 13. 10. 2016