Pred 14 leti je Tina Zajc Benda nosila krono najlepše Slovenke. Danes inženirka geologije živi za svojo družino, moža Tilna in hčerko Luno. Odkar je postala mamica, so ji skupni trenutki še toliko bolj dragoceni, saj se zaveda, kako hitro minejo in kako se njena hčerka spreminja iz dneva v dan.
Prav slednje pa se bo še bolj obogatilo, saj je Tina znova v veselem pričakovanju najlepšega obdobja.
Tina, vaša družina se bo kmalu povečala. Kako se počutite in kako ste sprejeli novico o naraščaju?
Počutim se nosečniško - vse me boli, a sem obenem nadvse srečna. (smeh) Po začetnih težavah in nekajmesečni bolniški sem nazaj v službi. Imam pa srečo, da mi mož in štiriletna hčerka dovolita dovolj počitka.
Sta se s Tilnom zavestno odločila še za enega otroka?
Seveda, ne verjamem v zanositev po nesreči, saj smo odrasli in vemo, kako nastane dojenček. (smeh) Sem edinka in res sem si želela, da bi imela Luna družbo. Sploh poletne počitnice znajo biti za edince strašen dolgčas. Pa tudi občutek brcanja v trebuščku je še kako vredno doživeti dvakrat.
Danes velika večina družin stremi k temu, da sta otroka dva. Včasih je bilo otrok v družinah precej več. Kaj menite o tem?
Mislim, da ima velika družina dobre in slabe plati. Hitreje so samostojni, imajo družbo, medsebojno pomoč, tudi pozneje v življenju. Po drugi strani pa imata starša manj časa, ki ga lahko posvetita posameznemu otroku, kar verjamem, da je za vzgojo ključnega pomena v prvih letih.
Vaša Luna bo dopolnila štiri leta. Kakšna deklica je in kako je sprejela to, da bo dobila še bratca oz. sestrico?
Luna je vesela in zelo zgovorna. Je vedoželjna, prijazna in tudi ravno prav lumpasta. Najprej si je želela sestrico, zdaj pa navija za bratca, ampak sva ji razložila, da ne more izbirati. (smeh) Pravi, da bo ona ponoči skrbela za dojenčka, da bo mami lahko spala. Že od nekdaj je zelo sočutna in skrbna do drugih otrok, zato verjamem, da bo dojenčka lepo sprejela.
Kako pa se počutite? Kako poteka vaša nosečnost?
Po začetnih krvavitvah in predpisanih zdravilih, zaradi katerih mi je bilo grozljivo slabo, se zdaj počutim relativno odlično. Trenutno me mučijo le bolečine v križu, vrtoglavica, slabokrvnost in išias. Ampak se ne obremenjujem preveč ... Vse to pač pride z nosečnostjo. Tako je bilo tudi prvič in sem pričakovala podobno počutje.
Kako pa doživljate materinstvo? Kakšno poslanstvo ste našli v njem?
Materinstva ne jemljem kot poslanstvo. Poleg zaljubljenosti je najlepši del življenja, ki prinaša največjo srečo, veselje, pa tudi strah in skrb. Popolnoma mi je spremenilo življenje, a tisočkrat na bolje. Šele zdaj vidim, kako prazno je bilo moje življenje brez otrok. Sploh ne vem več, kaj sem prej počela cele dneve.
Kaj menite, bo glede na to, da že imate enega otroka, v drugo lažje? Nekako mamice že vedo, kaj lahko pričakujejo in kako vse skupaj poteka ...
Res upam, da bo vse lažje. Pričakujem manj skrbi in predvsem manj mojega kompliciranja. Zelo si želim, da bo Luna sodelovala pri negi in skrbi za dojenčka ter da nov član družine ne bo preveč vplival na njeno obnašanje, saj trenutno zelo uživamo v družbi drug drugega.
Vas je morda že zaneslo v trgovine ali pa boste večino stvari uporabili kar od Lune?
Šele v 24. tednu smo izvedeli spol, tako da prej nisem nič kupovala. Zdaj pa sem že začela gnezditi. Veliko stvari smo pri Luni imeli izposojenih, tako da jih moram zdaj kupiti - a vse prek Bolhe, ker je ceneje in smo 'eko'. Kupila sem tudi precej več pripomočkov kot pri Luni, 'snuggle' odejico, materinsko blazino, 'bob', za katere upam, da bodo pripomogli k udobju dojenčka in zadovoljni ter spočiti mami.
Verjetno pridejo trenutki, ko so mlade mamice v nekaterih stvareh preobremenjene. Koliko najdete opore v Tilnu in kako si bosta porazdelila delo pri novem družinskem članu?
S Tilnom si vse delo deliva na pol. Vsak prevzame del, ki ga lažje in z večjim veseljem opravi. Veliko srečo imam, da moj mož res živi za družino in ni le 'oče obiskovalec'. Z Luno gresta tudi večkrat skupaj k babici na kratke počitnice, tako da si res lahko oddahnem za nekaj dni. Seveda pridejo dnevi, ko je vsega preveč, sploh kadar je pestro v službi, predvsem ko se naberejo službena potovanja in sem malo bolj tečna ... A se pogovoriva in najdeva rešitev.
Sami ste bili precej izpostavljeni že takrat, ko ste osvojili naziv miss Slovenije leta 2003. Vas še danes kdo ogovori na to temo?
Vedno manj. Pred leti so me še precej prepoznali, zdaj pa že toliko let delam le v svojem poklicu in tudi honorarno nisem več na televiziji, tako da ne opažam, da me kdo prepozna. Večkrat opazijo napis na avtu, saj še vedno vozim Peugeota, ki sem ga dobila za zmago pred 14 leti.
Projekt Miss Slovenije se v zadnjih dveh letih znova obuja. Kako pomembno je, da imamo takšno predstavnico za domovino, in kaj je vam dal ta naziv?
Organizatorjem je v zadnjem letu res odlično uspelo dvigniti tekmovanje na višji nivo. Zelo sem vesela, da Miss Slovenije spet odmeva v medijih, in verjamem, da bosta kvaliteta in priljubljenost vsako leto večja. Prav je, da imamo tudi Slovenci svojo predstavnico na svetovnem lepotnem tekmovanju. Slovenke s(m)o lepe ženske in upam, da se bo vsako leto več deklet opogumilo in prijavilo na tekmovanje.
Dopust ste preživeli na Pokljuki, morju in v Bohinju. Vem, da z možem obožujeta naravo. Kako to svojo strast predajata Luni?
Zelo sem vesela, da deli najino navdušenje nad naravo, sploh rada ima gozd. Vse leto hodimo na pohode, jeseni skupaj nabiramo kostanj in lovimo močerade, spomladi pomagamo nositi žabe čez cesto. V gozd gremo, tudi kadar dežuje, saj je mokrota ne moti, še raje pa ima sneg. Vse poletje že sprašuje, kdaj se gremo spet sankat. Rada tudi drsa, smuča in se kotali po snegu.
Besedilo: MIMA
Fotografije: Tilen Benda
