Pred 12 leti je Tina Zajc nosila krono najlepše Slovenke. Danes inženirka geologije živi za svojo družino, moža Tilna in hčerko Luno. Skupni trenutki so ji, odkar je postala mamica, še toliko bolj dragoceni, saj se zaveda, da hitro minejo in da se njena hčerka spreminja iz dneva v dan.
Pred kratkim ste na svojem FB-profilu pokazali nekaj čudovitih slikic svoje družine. Kako gledate na javno izpostavljanje otrok? Vas je kdaj strah, da bi prišlo do zlorabe fotografij vaše hčerke?
Opažam, da veliko ljudi objavlja slike otrok brez razmisleka ali pa so morda neprimerne. Z možem se vedno skupaj pogovoriva o objavi in zelo skrbno izbereva tiste redke Lunine fotografije, ki jih objaviva na spletu.
Sami ste bili precej v medijih že takrat, ko ste osvojili naziv miss Slovenije leta 2003. Vam je bilo to kdaj v breme?
Mislim, da se ne bi prijavila na miss Slovenije, če bi me motila pozornost. Čeprav zdaj opravljam drugačen poklic, stran od medijskega prostora, sem še vedno oseba, ki ji prija pozornost. Ljudje me še prepoznajo in veliko jih še vedno misli, da delam na televiziji. (smeh)
Pred dvema letoma ste se prvič znašli v drugi vlogi. Kako doživljate materinstvo in kako vpliva na vas?
Življenje je od rojstva najine hčerke stokrat bolj srečno, veselo in nasmejano, a obenem tudi stokrat težje. Nihče te ne more pripraviti na ta občutek velike odgovornosti in na pomanjkanje časa zase. Saj bi si lahko vzela več časa za svoje konjičke, a nimam srca, ko pa vidim, kako rada me ima ob sebi. Zanimivo je tudi, kako se zdaj ne obremenjujem z malenkostmi, ki bi me pred njenim rojstvom še kako težile.
Luna je septembra dopolnila dve leti ...
Pri majhnih otrocih je tempo napredka tako hiter, da se spremembe merijo v dnevih. Veliko bolj uživam zdaj, ko lahko toliko stvari počneva skupaj; riševa, tečeva, se žgečkava, pospravljava, pereva, kuhava. Ko je bila dojenček, sem kar težko našla aktivnosti, ki bi zabavale tako njo kot tudi mene. Zdaj pa že poje pesmice in se skriva in šteje. Vse lepše je z njo. Tako zanimivo je spremljati razvoj otroških možganov. En večer ne more več sama zaspati, kot je prej vse leto, in naslednji dan zna zapeti vse pesmice s CD. Prav zapišem lahko datum, ko so njeni možgani skočili na naslednjo stopnjo.
Kdo skrbi zanjo? Že obiskuje vrtec?
Luna hodi v vrtec, odkar je dopolnila 11 mesecev in pol. Na žalost imamo mame v Sloveniji samo leto porodniškega dopusta, kolegica iz Švedske je bila lahko s svojo deklico doma leto in pol. Vsak dan kar tečem domov iz službe, da sem lahko spet čim prej ob njej. V vrtec jo vsako jutro pelje mož in jo gre tudi iskat. Tam se Luna dobro počuti in ima zelo rada svoji vzgojiteljici, ki sta res krasni. Nimam pa še občutka, da ima v vrtcu prijatelje. Raje opazuje druge, kako se igrajo, in se uči. Prav tako ne mara, če jo drugi otroci objemajo. Se pa kar hitro uči socialnih veščin. Še pred mesecem dni je rada posojala svoje igrače, nato ji je nekaj otrok vzelo njeno igračo iz rok, ne da bi je prosili zanjo, in zdaj noče več deliti.
Verjetno je prvo leto najtežje za vse mamice. Kako ste vi preživeli prvo skupno leto?
Res je najtežje prvo leto, pravzaprav prvih devet mesecev. Čeprav mi je mož veliko pomagal, sem večkrat imela občutek, da ne zmorem vsega. Morda sem imela poporodno depresijo, saj je spomin na prve mesece z Luno zelo meglen.
Kako se Tilen znajde kot oče? Ima še kaj prostega časa za svojo glasbeno skupino?
Tilen je samostojni podjetnik, tako da je bil prvo leto doma z nama, a je seveda delal. Vendar mi je veliko pomenilo, da sem ga lahko poklicala za pomoč pri negi dojenčka, pa čeprav le za pet minut. Brez njega gotovo ne bi imela toliko energije za vzgojo. Verjetno bi tudi večkrat povzdignila glas. Ker pa mi mož še danes veliko pomaga tako pri domačih opravilih kot tudi skrbi zanjo, imam veliko bolj mirne živce in ji lahko mirno razložim stvari, brez vpitja. Prav zato je tako super, da še vedno igra kitaro v black metal bendu Ivje. Tako vsak teden izgine za nekaj ur v podzemlje in se napolni z energijo, da potem doma tako lepo skrbi za svoji punci. (smeh)
Verjetno pridejo trenutki, ko so mlade mamice preobremenjene. Na koga se v takšnih trenutkih lahko obrnete? Kdo vam daje največjo oporo?
Za zdaj kar uspešno krmariva med čermi starševstva. Ugotovila sva, da si morava vzeti tudi čas zase. Čas v dvoje. Vem, da nisva odkrila ničesar novega, a rutina se tako po tihem prikrade v odnos med partnerjema, ki postaneta starša. Ko potrebujem čas, da preberem nekaj strani knjige ali pogledam kakšno nanizanko, se lahko zanesem na moža. Ko potrebujeva čas v dvoje, pa se lahko zaneseva na mojo mamo. Srečo imamo, da se razumeva z mojimi starši in da ima Luna v hiši še ata in babi. Tako je pomoč veliko bolj na dosegu roke.
Kako izkoristite prosti čas?
Oh, prosti čas tako hitro mine. Luna je najraje zunaj. Tudi če dežuje, gremo vsaj na sprehod. Pozimi se je strašno rada sankala in že zdaj govori o snegu. Letos smo dvakrat šli na morje. Obožuje čofotanje v morju. Nič je ne motijo valovi, ki ji pljuskajo čez glavo. Potopi se, izkašlja, malo potarna, a naslednjo sekundo že uživa naprej. Najbolj pa je uživala na peščeni plaži. Tako obožuje igranje na mivki, da me sploh ne moti, da jo potem še ves večer stresam iz povsod. Koliko veselja!
V avgustu smo šli še za dva tedna v Bohinj, kot vsako leto. Rada krmi race in ribe, boža konje in koze ter gleda večerni mimohod krav. Malo smo tudi planinarili, a manj kot lani, saj ni več tako potrpežljiva. Jaz pa zelo pogrešam tiste planine in vrhove in komaj čakam, da bo dovolj stara, da bo zmogla malo daljšo hojo.
Morda že razmišljate o novem naraščaju?
Zelo si želim, da bi Luna imela še sestrico. Če se ukvarjam z drugimi otroki, je zelo redko ljubosumna. Tudi ko me objame mož, ni jezna, ampak samo prihiti še po svoj delež objemanja in crkljanja. A zdaj je tako srečna, ko dobi veliko najine pozornosti, in tudi bolj pridna in ubogljiva je, če z njo aktivno preživiva več časa. Nekaj časa bomo zato kar trije.
Novo na Metroplay: ""Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del