Tinkara Kovač, ki je letos slavila na poletnih melodijah morja in sonca, se je te dni, ko je zapadel prvi sneg, nostalgično spomnila nepozabnih otroških dni, ko so se vsi skupaj sankali na sosednjem hribu, hkrati pa nam je zaupala, kako neguje običaje glede prihoda decembrskih dobrih mož.
"Mi Primorci se vsako leto še kako veselimo snega na Primorskem, sploh ker ga redkeje vidimo. In vsakič na začetku zime si ga želimo vsaj toliko, da se s sanmi spustimo po sosednjem klančku. Tukaj na vasi v Lokvi pri Sežani, ko je sneg, je res nepopisno veselje in takrat se v vseh nas zbudijo tisti mali otroci. V hipu smo toplo oblečeni, se pridružimo našim otrokom, se kepamo in kotalimo po snegu, ne nazadnje pa se tudi radi družimo in delamo angelčke v snegu," nam je v prijetnem razgovoru dejala Tinkara Kovač, ki nam je med drugim še zaupala, da v njeni družini še kako negujejo tradicionalne običaje, kar se tiče obiska decembrskih dobrih mož.
"Od otroštva vsako leto za Miklavža nastavimo košaro na okno. Ta običaj, ki mi je zelo lep, pa sem prenesla tudi na svoje potomnce. Potem zjutraj dobimo naravna darilca ... tukaj na Primorskem je obvezen 'mandorlat', kot mu pravimo mi, oziroma turški med, ki ima notri ali mandlje ali pistacijo ali arašide. Potem dobimo sladkorne kljuke, pomaranče, orehe, če smo posebej pridni pa še kakšno majhno pozornost, kot je recimo čokolada. Včasih smo se doma precej bali tudi parkljev, nato pa me je babica iz Bele krajine naučila, kako se jih naredi iz kruha. Na ta način sem tako vsaj malo premagala strah," nam je vse skupaj opisala Tinkara.
