Tinkara Zorec: Šesta nosečnost jo je osrečila z deklico

Story: Pred kratkim ste že tretjič postali mamica. Kako se počutite? Še najdete kaj prostega časa zase?

Počutje je odlično, čeprav bolj malo spim. Flora je stara ravno en mesec in še nima nekega ritma, pa tudi urnika za dojenje ne. Poleg tega pa ima ravno v teh dneh Vita vodene koze, zato imamo doma res pestro. Prostega časa v bistvu nimam oz. ob treh otrocih izkoristimo prosti čas tako, da smo skupaj. Trenutno sem res stoodstotno predana družini in v tem uživam, čeprav je na trenutke seveda naporno. Mož ima takšno službo, da v bistvu nima urnika. Dela tudi ves dan ali noč in včasih med vikendi, zato sem z otroki veliko sama. Je pa bil v teh prvih dneh večinoma doma in mi veliko pomagal. Zahvaliti se pa moram mami in očimu, ki mi kdaj čez vikende pomagata po najboljših močeh, ko nas obiščeta. To je tudi edina dodatna pomoč, ki jo imamo. 

Story: Preden ste zanosili, ste imeli tudi žalostno izkušnjo. Kaj se je zgodilo? Vas je bilo kaj strah nove nosečnosti?

Ta zadnja nosečnost je bila v bistvu moja šesta nosečnost. Za mano so trije spontani splavi in to so res zelo žalostne zgodbe, ki bodo za vedno ostale v mojem srčku, a sem zaradi njih še močnejša in še bolj hvaležna za moje tri zdrave deklice. In ja, zaradi takšnih izkušenj je tudi prisoten večji strah med nosečnostjo.

Story: Pa ste lahko kljub vsemu potem po splavu znova zanosili?

Po zadnjem spontanem splavu sem zanosila po treh mesecih. Smo se pa pred rojstvom drugorojenke bolj 'namatrali'. Takrat sem prenehala piti kavo in jedla kapsule maca. Zanosila sem v enem letu.  

Story: Trije porodi so za vami. Kako ste doživljali vsako nosečnost?

Prvič sem bila noseča pri 25 letih in vse je potekalo normalno in super, le prve tri mesece mi je bilo slabo. V službi sem bila do porodniške, poleg tega pa še nastopala s skupino Bepop in učila v plesni šoli. Bilo je res pestro, a vse lahkotno. Druga nosečnost je bila pri 32 letih in je že bila bolj naporna. Poleg slabosti je bil prisoten tudi strah, ali bo vse potekalo brez zapletov. V zadnji nosečnosti, po slabih dveh letih od poroda Vite, pa sem že na začetku imela diabetes in prenizek pritisk. Prve tri mesece grozne slabosti ter za sabo težko izkušnjo izpred leta dni, zaradi katere sem bila v velikih skrbeh, ali bo z otrokom vse v redu. En mesec pred rokom sem zbolela za pljučnico in imela vnetje pljučne mrene, kar je še poslabšalo zadevo.

Story: Kako pa ste se spopadali s tem?

Narobe sem ravnala, ker nisem šla pravočasno k zdravniku, čeprav sem grozno kašljala. Ko me je zadaj med rebri začelo močno boleti - občutek je bil, kot bi mi nekdo zapičil nož med rebra - sem se šla pokazat dežurnemu zdravniku, ki je takoj postavil diagnozo pljučnica in vnetje pljučne mrene. Dobila sem antibiotike, proti bolečini pa samo lekadole, ki ne pomagajo veliko. Zelo slabo sem se počutila. Ponoči sem spala pod kotom 45 stopinj, obložena z odejami, na levi strani sploh nisem mogla spati, kar pa je bilo z mojim ogromnim trebuhom zelo naporno. Proti koncu pa sem bila že v skrbeh, kako bom lahko sploh rodila, če me že ob vsakem kašlju vse tako zelo boli. Potem me je rešila svakinja Tamara Fortuna, ki me je naročila na pregled in me odpeljala v Postojno, kjer so mi na podlagi vseh izvidov nekaj dni pred rokom sprožili porod in sem rodila z epiduralno analgezijo. Kot rečejo, da se zarečenega kruha največ poje, sem se tudi jaz včasih čudila, zakaj hodijo nekatere rojevat v Postojno. No, zdaj sem tudi jaz rodila tam. Še več: za mano je lep, miren porod brez bolečin. In zdaj, ko poznam to razliko, priporočam tudi drugim, ki še nameravajo roditi.  

Story: Glede na to, da ste že tretjič mamica, kako doživljate materinstvo? Kako ste sprejeli to vlogo?

To je nekaj najlepšega in predstavlja mi prioriteto. Pri prvem otroku se še učimo, prilagajamo, pri vsakem naslednjem pa je lažje. Je pa res, da se vsak dan naučim nekaj novega in za to vlogo ni recepta. Vsak otrok je drugačen karakter in zahteva drugačen pristop. Je živahno, ni kaj! 

Story: Tajo ste torej imeli pri 25 letih. Se je vzgoja Taje in Vite kaj razlikovala?

O, seveda. Velika razlika, pa tudi med sabo sta si različni. Tajo sem imela mlajša, ko je bila stara dve leti, sva se z njenim očetom razšla, kar je predstavljalo še dodaten stres za nas. In zdaj, ko gledam nazaj, sem tako zelo srečna, da je vse za nami in da se je tako dobro izteklo. Ostali smo prijatelji in imamo res dober odnos, kar je danes redko med ločenimi družinami. Zelo sem hvaležna, da je tako, kot je.

Story: Kako pa ste se navadili na Floro?

Trenutno smo še v fazi prilagajanja. (smeh) Flora še nima urnika, večino časa bi bila kar priklopljena name, ampak sta jo Taja in Vita res zelo lepo sprejeli. In tudi sprejeli, da sem v tem trenutku malo več s Floro. To, da smo sedaj kompletni, da imam tri zdrave otroke, mi predstavlja nekakšen notranji mir in veselim se vseh naših družinskih dogodivščin.

Story: Verjetno bo imel očka zdaj še veliko več dela, ko ima doma kar tri ženske?

Štiri ženske z mano vred! (smeh) Bo kar zanimivo, sploh ko bodo v puberteti!

Story: Pa ga nič ne mika, da bi imel še enega sina? Bi še imeli kakšnega otroka? Če so trije ali štirje, ni velike razlike?

Sploh ne. Seveda bi bila tudi vesela, da bi bil tretji sin, ampak oba sva zelo navajena na punčke, zato nama je tudi tako odlično. (smeh) 

Story: Kako sta Taja in Vita sprejeli Floro in kako sta našla ime zanjo?

Vita se je presenetljivo dobro odzvala in jo sprejela. Tudi razume, da je mami sedaj veliko s Floro. Je pa res, da se je zadnji mesec zelo navezala na očija. Ime sva imela izbrano že pred rojstvom Vite oz. je polovico nosečnosti bilo rezervirano za Vito, a sva ga potem spremenila in ga ohranila 'na zalogi' za tretjega otroka, če bo punčka. In je bila. Nama je bilo takoj všeč, ko sva pred leti gledala oddajo Misija Evrovizija, ko je nastopala simpatična pevka Flora Ema Lotrič, in že takrat sva vedela, da bo ena od najinih hčera Flora. 

Story: Ste v bistvu polno zaposlena mamica. Kako se lahko človek organizira pri tako veliki družini?

Vse se da, je pa res, da včasih trpijo kakšno pospravljanje hiše in gospodinjska opravila. Ko bom šla nazaj v službo, si zelo želim, da bi našla kakšno gospo, ki bi mi enkrat tedensko kaj pospravila.

Napisala MIMA

Fotografije Sašo Novoselič Photography in Diatonica Photography

Novo na Metroplay: Maja Keuc iskreno o življenju na Švedskem in kaj jo je pripeljalo nazaj