Tjaša Hrovat in Uroš Steklasa sta mlad par tako poslovno kot zasebno. Tjaše se najbolje spomnimo iz oddaje X Factor, ko je bila še članica skupine S.W.A.G. Pozneje pa je šla v narodno-zabavne vode, kjer je spoznala Uroša, člana ansambla Ognjeni muzikanti.
Story: Kako sta se spoznala?
Tjaša: Spoznala sva se, ko sva bila oba še del narodno-zabavnih ansamblov in smo se pogosto srečevali na nastopih ali po njih. Ugotovila sva, da naju povezuje res veliko stvari, in od tam se je razvijalo naprej.
Story: Kaj vaju je najbolj pritegnilo drug pri drugem?
Uroš: Ko spoznaš osebo, ti mora biti zagotovo vizualno všeč, ko sem začel spoznavati Tjašo, pa mi je začela postajati všeč njena odštekanost, to, da se ne pretvarja kot veliko ljudi, ki sem jih spoznal. Tega pri njej ni in to mi je najbolj všeč.
Tjaša: Mene je pritegnilo to, da je zelo sproščen in vedno za hece. Sicer pa mi je všeč to, da sem precej organiziran človek, on pa bolj flegmatik, in tako se dopolnjujeva. Jaz njemu malce težim, on pa me miri.
Story: Lani sta si ustvarila skupen dom. Kako se je življenje spremenilo, odkar živita skupaj?
Tjaša: Je precej drugače kot prej, ampak v zelo pozitivnem smislu. Seveda s selitvijo pridejo dodatni stroški in zadolžitve, ampak nama gre super in še bolj sva ugotovila, da sva za skupaj. Tudi doma je drugače, saj se precej bolje razumeva s starši, ki so vedno veseli, da prideva na obisk, in naju z veseljem sprejmejo. Imava drugačen življenjski slog kot oni, midva pa sva si zelo podobna, tako da je življenje na svojem res super.
Story: Oba sta polno zaposlena. Tjaša, vi igrate v muzikalih Moje pesmi, moje sanje in Veronika Deseniška, začeli ste delati, sinhronizirate risanke, Uroš, vi ste član ansambla Ognjeni muzikanti, delate, skupaj pa tudi pojeta na porokah in po novem imata glavni vlogi v muzikalu Pepelka. Kako najdeta čas za vse te projekte in kdaj si vzameta čas samo za vaju?
Tjaša: Najin čas je zvečer pred spanjem, sicer pa sva poleti, ko pojeva na porokah, veliko skupaj. Imela sva na primer dve poroki, oddaljeni 100 kilometrov vožnje, in sva potem tisti čas preživela skupaj in združila prijetno s koristnim. Pozimi pa greva vsake toliko časa v kino, rada greva v savno, na sprehod, ali pa se, če imava več časa, odpraviva v Bovec.
Story: Začele so se predstave za muzikal Pepelka, v katerem imata glavni vlogi. Tjaša, vi ste že stara znanka muzikalov, Uroš, za vas pa je to prvi. Kako se vam zdi?
Uroš: Kako potekajo vaje, sem slišal že od Tjaše, ki je že prej igrala v dveh muzikalih, a si nisem predstavljal, da je tako težko. Večino svojega življenja sem vajen držati v rokah kitaro in zdaj, ko stojim na odru praznih rok, ne vem, kam naj jih dam. Prav tako ne gre samo za eno stvar, ampak moraš združiti petje, ples in igro, dokler ne poskusiš česa takšnega, pa res ne veš, da bo tako naporno.
Story: Kaj je bila največja težava?
Tjaša: Meni ples. Nisem v najboljši kondiciji, saj zaradi napornega urnika enostavno nimam časa, da bi se ukvarjala s kakšno aktivnostjo. Še najtežje je združiti ples in petje. Je pa super, ker sva midva, in vsaj z igro ni težav, saj imava pravo kemijo in lahko izhajava iz sebe. Tudi zato je režiser Nejc Lisjak izbral naju - ker sva v resničnem življenju par in nama ni treba igrati.
Story: Koliko časa ste se pripravljali?
Tjaša: Z zborom smo se začeli dobivati že pred lanskim poletjem, poleti smo imeli malo pavze, potem pa smo se konec avgusta začeli bolj intenzivno pripravljati, začeli vaditi s tekstom, plesne vaje ... Skupaj bo od tri do štiri mesece intenzivnih vaj pred premiero. Dodala pa bi še, da gre za zelo zahteven muzikal, vsaj v tehničnem smislu. Je tudi najbolj tehnično dovršen muzikal od vseh, v katerih sem igrala.
Story: Skupaj sodelujeta tudi kot duet, pojeta na porokah, posnela sta dve avtorski skladbi, ki sta bili odlično sprejeti. Kako se je začela vajina pot in ali je bil takšen odziv pričakovan?
Tjaša: Najina skupna pot se je začela s priredbo ene izmed znanih skladb, ki sva jo objavila na Facebooku, in kar naenkrat sva dobila ogromno odziva. Ljudje so bili navdušeni in naju prosili, ali bi lahko prišla pet na njihovo poroko. Potem sva odprla svojo stran na Facebooku, začela delati še več priredb, zdaj pa imava za sabo že dve avtorski skladbi, ki sta presegli najina pričakovanja. Navdušena sva, da so naju ljudje tako lepo sprejeli. Vozijo se od zelo daleč, da naju slišijo, in čeprav naju imajo radi, si ne želiva biti znana za vsako ceno, saj hočeva, da je vse, kar narediva, iskreno, in da verjameva v projekt.
Story: Tjaša, vi ste bili pred leti članica skupine S.W.A.G, nato pa ste prestopili v narodno-zabavne vode. Kar nekaj časa ste bili članica ansambla Jureta Zajca. Od kod ta preskok in zakaj ste z začetkom leta ansambel zapustili?
Tjaša: Izhaja iz tega, da nimam predsodkov do različnih žanrov, všeč pa mi je bilo tudi to, da je vse izvajano v živo. Super je, da so mladi sposobni odigrati takšne stvari, ljudje, ki so nas prišli poslušat, so bili res prijazni in navdušeni nad nami. Preklop ni bil težek, težavo sem imela samo z učenjem pesmi, saj sem jih morala znati v treh tednih. Ansambel pa sem zapustila zato, ker nismo imeli več skupne vizije in ker sem imela kar precej težav z glasilkami, ki so jih dolgi nastopi pozno v noč precej poškodovali.
Story: Sta izredno mlada, a sta dosegla že ogromno stvari. Imata še kakšne cilje, ki jih želita doseči?
Tjaša: V zasebnem življenju si želiva predvsem to, da bi nekoč imela svojo hišo, na glasbenem pa, da bi ljudje ob najini glasbi uživali. Največji uspeh je, ko ljudje pridejo do naju in rečejo, da se poistovetijo z najino glasbo ali da si želijo najine pesmi na poroki. V prihodnosti bi mogoče posnela še zgoščenko, da pustiva za sabo pečat ali sled, ki ostane za vedno.
Besedilo:Klavdija Rupar // Fotografije: Goran Antley
