Bil je eden od tistih prvih jesenskih dni. Napol deževnih, a še vedno prijetno toplih. Sestali sva se ob Ljubljanici v upanju, da bova prve trenutke 'na štiri oči' začeli zgovorno in brez nerodnih tišin. Seveda je bila skrb odveč, po dveh uspešnih sezonah oddaje TOP4 s Tjašo Kokalj bi pač že lahko vedela, da je s Tjašo težko drugače.
Le nekaj dni, preden se bo na televiziji začela predvajati tretja sezona oddaje, naju je pogovor od uspešnega manevriranja med delom in zasebnostjo napeljal na temo, ki smo se je novinarji to poletje največkrat lotili. Njeno ljubezensko življenje in poroko, o kateri do zdaj tako rekoč nismo vedeli nič.
Story: Nova sezona TOP4 je le delček tega, kar se vam trenutno dogaja. Bi lahko rekli, da je to vrhunec vaše kariere?
Res je, da imam kar nekaj različnih sodelovanj, nekaj zelo zanimivih projektov, odpirajo se različna področja, še dodatna. Nisem pa pomislila na to kot na vrhunec kariere, ker sem še vedno zelo mlada. Rada bi dosegla še kaj več, je pa res, da je trenutno zelo zaposleno obdobje.
Story: Verjetno pa je ravno projekt TOP4 razlog za številne nove projekte, kajne?
Ja, res je. Mislim, da je televizija najmočnejši medij. V medijskem svetu sem že od leta 2007, ampak se mi zdi, da ko si enkrat na televiziji, si veliko bolj izpostavljen. Seveda tudi večjim kritikam, ampak ta projekt mi je dal veliko več novih možnosti na različnih področjih. Predvsem v smislu vodenja prireditev, povezovanja in stiliranja.
Story: Kljub vsemu pa poleg izredno delovnega urnika odlično usklajujete tudi zasebno življenje. Vajina urnika z možem sta verjetno precej hektična. Se v dnevu najde za vse dovolj časa?
Resnično ceniva trenutke, ko sva skupaj. Klemen dela od jutra do večera in čez dan se skoraj nič ne vidiva. Jaz velikokrat pridem domov med kosilom, da sva vsaj tiste pol ure vmes skupaj, potem gre on nazaj delat, jaz pa tudi. Jaz v resnici niti ne sprejemam tega kot nekateri, ki pravijo, da delo postavljajo na prvo mesto, midva se preprosto zavedava, kako je dan sestavljen. Da ga je velika večina namenjena poslu.
Story: Zanimiva sta, ker sta pravzaprav posebna. Ker se ne zgodi več tako pogosto, da sta fant in dekle od 'začetka' do 'konca' skupaj.
Kaj pa vem. Midva sva se spoznala leta 2002, 2003 pa sva začela zvezo. Torej 12 let, a sva se vmes za leto in pol tudi razšla, ker sva morala nekako najti sama sebe in na neki način tudi drug drugega. Ko sva začela zvezo, sva bila zelo mlada. Jaz sem imela 16 let, ko sem ga spoznala, in on je bil moj prvi resni fant. Mogoče je tej resnosti kljubovalo okolje, v katerem sem odrasla. Moja mami, teta, moji bratranci ... večina od njih je ostala s svojim prvim partnerjem. Meni se zdi to na neki način zelo romantično. Resnično mi veliko pomeni, da me Klemen pozna takšno, kakršna sem. Še iz časov pred 'slavo' in prepoznavnostjo. Name gleda kot na tisto najstniško Tjašo, ki je imela probleme sama s sabo in ki ni bila modno usmerjena.
Story: Sliši se kot definicija moderne ženske - uspešna v poslu, dobra gospodinja ...
Rada sem doma in rada skuham. Ne maram prehranjevanja zunaj. Saj se včasih posladkava s kakšno dobro večerjo, ampak da bi vsak dan hodila ven, res ne. Kako naj povem ... Rada poskrbim za svojega moškega. (smeh)
Story: Poleg vsega pa še kronana lepotica. Je bil Klemen zaradi tega kdaj ljubosumen?
Čisto iskreno, bolj sem ljubosumna kot on. Sem zelo ljubosumna, mogoče celo malo posesivna, in če pogledam nazaj, mu moram priznati, da se je izredno dobro držal. Je pa tudi res, da jaz nisem človek, ki bi mu veliko pomenilo to, da ti nekdo reče, da si lep. Te 'floskule', ki si jih dajemo ljudje iz medijskega sveta, ne da niso resnične, ampak mi ne pomenijo nič in nikoli nisem dovolila, da bi me zanesle. Konec koncev pa sem tako ali tako jaz največja kritičarka sama sebe ...
Story: Pred kratkim sta se poročila. Čestitke! Kolikor smo spremljali vajino pot, smo opazili, da v stvari vnašata veliko simbolike. Sta tudi kraj in datum poroke temeljila na čem podobnem?
Niti ne. Ko me je Klemen lani poleti zasnubil, sem začela v trenutku razmišljati o tem, kakšna bo poroka. Želela sem si, da bi čim več sodeloval. Mediji so pisali, da sva se poročila v Volčjem Potoku, kar v resnici ne drži. Poročila sva se na Posestvu Galerija Repanšek, ki je sicer res v bližini Volčjega Potoka, ampak gre za nekaj popolnoma drugega. Oba sva bila kar racionalna, kar se prostora tiče, saj sva v ospredje postavljala prilagodljivost vremenskim razmeram in temu, da bi bilo za naju in za svate najlažje. Na koncu sva se poročila pod belim šotorom, večerjo pa smo imeli v prelepi stekleni dvorani.
Story: Zato je bil verjetno poročni dan toliko bolj ganljiv? Ste potočili kakšno solzico sreče?
V celotnem letu priprav na poroko sem vedno, ko sva se dobila ali z glasbeniki, ali z organizatorjem poroke, ali dekorerko, jokala. Ves čas. Ker sem si vse zelo živo predstavljala. Ampak ko je prišlo do velikega dne, nisem potočila niti solze. Res sem mislila, da bom, ampak ko sem videla Klemena, sem vedela, da če bom jaz začela jokati, bomo na koncu vsi jokali. Na poroki sem se ves čas smejala, ker mi je bilo vse tako lepo. Res je bil lep dan, na začetku sem bila sicer živčna, ampak saj je verjetno vsaka nevesta.
Story: Glede na to, da ste zelo ustvarjalni, ste tudi kaj ustvarili za poroko? Vabila, dekoracije?
Veliko ustvarjam, za poroko pa nisem. Je pa vse izviralo iz najine ideje. Ko sva si zamislila poroko, sva želela, da vse izvira iz naju, in ne iz trendov. Tema najine poroke je tako bila bela barva s kančkom zlate, čipka iz Tajske, iz katere je bila izdelana moja poročna obleka, se je ponavljala tudi na vabilih ... To sem želela. Veliko je bilo trenutkov, kjer sem dala ideje, ampak se mi zdi tudi pomembno, da neko delo prepustiš ljudem, ki imajo s temi stvarmi izkušnje. Stvari sva želela narediti drugače. Klemen je na primer dal idejo, da sva pred vabili poslala samo sporočila 'save the date', da so si ljudje najprej rezervirali samo datum.
Story: Kaj pa kužija? Sta tudi imela svojo vlogo na poroki?
Ne. Sicer sva si želela in vedno sva govorila, da bosta zraven, ampak sva na koncu menila, da sta vseeno kužka. Kolikor ju imava rada in kolikor ju jaz včasih sprejemam kot otroka, sta vseeno kužka, ki vohata, tekata, skačeta ... Zdi se mi, da ne bi toliko uživala, le neprestano bi morala paziti, kje sta. Potem sva se nekako odločila, da bosta najbolj uživala, če bosta doma. Med pripravami je bil Kuki sicer z mano v hiši, potem pa sem ju poljubčkala in se šla poročit. (smeh) Sta pa sodelovala na vabilu 'save the date', ko smo imeli slikanje z Matjažem Očkom.
Story: Marsikdo sicer pravi, da se po poroki kaj dosti ne spremeni. Bi se strinjali s tem?
Res se ne spremeni nič, mislim pa, da so naju priprave na poroko povezale. Poznava se že 13 let in kaj dosti novega bi drug od drugega težko izvedela. Ob pripravah sva pravzaprav začela razmišljati o stvareh, o katerih pred tem nikoli nisva. Obenem pa tudi ta pripadnost, ker se mi zdi, da ko se zgodi ta veliki dan, se na neki način na novo zaljubiš.
Story: Pa sta se že navadila poimenovanj 'moj mož' in 'moja žena'?
Meni je super. Sicer ga ne naslavljam tako, ampak ko ga nekomu predstavim, seveda rečem, da je to moj mož, ker sem na to ponosna. Mogoče je bil še najtežji del podpisovanje, ker včasih še vedno pozabim, da imam še en priimek. (smeh)
Story: Je pa bilo verjetno za oba kar precej nadležno, ko smo mediji želeli čim več izvedeti o vajini poroki, kajne?
V resnici kar malce naju krivim za vse to. Ko sva se zaročila, sem jaz namreč to delila - najprej s svojimi sledilci in potem še z novinarji, ki so me spraševali, jaz pa sem z veseljem odgovarjala, ker bi v tistem trenutku najraje vse razkrila vsemu svetu. Ampak ta stvar se je potem tako razrasla, da sva se vprašala, zakaj je tega treba. Odločila sva se, da ne želiva imeti medijske poroke, da ne želiva, da bi se na poroki prikazal kakšen novinar, ker želim, da o meni govori moje delo, in ne to, kaj počnem v zasebnem življenju.
Story: Pa ste zaradi tega sprejeli kakšne posebne varnostne ukrepe?
Ne. Enega varnostnika smo imeli, ki pa ga je najelo posestvo, na katerem sva se poročila, pa še ta je bil tam bolj zaradi svatov in sistema parkiranja. Če bi koga videl, bi ga verjetno prosil, naj odide, nisem pa jaz Anže Kopitar. (smeh)
Story: Čeprav boste zdaj pred kamero že tretjo sezono, ste se je že navadili ali imate še vedno kaj treme?
Mislim, da je trajalo nekaj časa, da najdem sebe v tej vlogi. Vsi malce pričakujejo od tebe, da boš bolj izrazen pred kamero, malo bolj teatralen, v končni fazi smo resničnostni šov, in nihče ne bo hotel gledati mene, kako se grem Polnočni klub. Je pa zelo velika prednost pri tem, da ne delamo v živo, saj me stvari, ki so v živo pred kamero, še vedno strašijo, zato je mogoče večji pritisk s tega vidika, da stojim pred tekmovalkami. Ker jih imam pred sabo, jim želim stvari povedati tako, kot jih povem prijateljici, poslovnemu partnerju ... Vseeno pa vem, da to delamo za televizijo in da mora biti tudi televizijsko.
Napisala: Kaja Milanič
Fotografije Primož Predalič
Novo na Metroplay: Maja Keuc iskreno o življenju na Švedskem in kaj jo je pripeljalo nazaj
