Koprska lepotica in čedalje bolj vidna filmska igralka Tjaša Perko, žena nekdanjega smučarja Roka Perka, je bila v zadnjih dveh mesecih leta zaposlena s snemanjem nadaljevanja filma Krij mi hrbet 2, v katerem v družbi hollywoodskih zvezdnikov navdušuje s kaskaderskim znanjem.
Mi smo vedno nasmejano Koprčanko povabili na pogovor, ekskluzivno za Story pa je razkrila veliko zanimivosti s snemanja v družbi filmskih zvezd ter njeno neizmerno ljubezen do kaskaderskih akcij, v katerih uživa.
Story: Tjaša, vaše življenje je v zadnjih letih precej razgibano, saj ste žena, mama, mednarodno priznana kaskaderka in igralka. Zanima nas, kako združujete vse te vloge, saj ste na poslovnem področju zelo aktivni?
Iskreno bi lahko rekla, da so vse mame super mame, ki čarajo vez med družino, svojim prostim časom in službo. Vse te vloge združujem predvsem z veliko mero ljubezni in veselja. In seveda z neustavljivo energijo, ki jo imam v sebi. (smeh)
Story: Kdaj ste v sebi odkrili ta igralski talent, ki vas v zadnjih letih v ospredje postavlja kot igralko v različnih prizorih v filmih, reklamnih spotih ...
Da bi igralski talent odkrila v zadnjem času, ne bi ravno izpostavila, ker se v tem svetu gibljem že od malih nog. Že kot punčka sem zamenjala fantka na konju in bila tista pogumna punčka, ki je zamenjala nekoga, ki si ni upal stati na konju, medtem ko je on strumno korakal. Zaigrala sem v reklamah, videospotih, še skoraj preden sem sedla za šolske klopi. Dobro se spomnim, kako ponosna sem bila, ko sem se pojavila v spotu pevke Deje Mušič iz nekdaj zelo priljubljene glasbene skupine Gimme 5. Če se za trenutek ozrem nazaj, bi rekla, da sem ponosna na vsako stvar v različnih obdobjih, ker mi je vsak trenutek (adrenalinski ali pa ne) pred kamero ljub.
Story: Sodelovanje v filmu Diana, ki jo je vrhunsko odigrala Naomi Watts, je bilo za vas najverjetneje prav posebna filmska izkušnja, saj ste kot kaskaderka v biografski zgodbi o valižanski princesi odigrali v najbolj drznih prizorih avtomobilskega zasledovanja. O čem razmišljate v takih trenutkih, saj gre za zavedanje, da vas bo ves svet videl v tej vlogi oz. da ste del nečesa zelo velikega?
Ja, to je bila super izkušnja, takoj po porodu. (smeh) Če vam po resnici povem, niti približno ne razmišljam, kdo in kaj me bo videl, ampak samo čakam, da se začne akcija, in uživam v dogajanju snemanja. Nikoli se nisem poglabljala, kaj in kako veliko je, ker so mi všeč tudi male stvari. Le da vključujejo kamero in akcijo. Sicer pa, če omenjamo delo kaskaderja, sploh žensk v tej vlogi, nas je malo in smo v večini kar skrite v ozadju. Lepo je, da se zadnja leta govori tudi o kaskaderstvu, ker to je zelo velik del filma, pa ljudje v večini niti ne vejo.
Story: Bi lahko rekli, da je ravno vaš oče Rok Cvetkov, svetovno priznan kaskader, na vas prenesel ljubezen do kaskaderstva, saj je on oral ledino v jugoslovanskem kaskaderstvu ter izvajal predrzne akcije, ob katerih je gledalcem zastajal dih?
Zagotovo. Očitno greš nehote kdaj po stopinjah staršev. Oče si je želel fanta, dobil pa je divjo punčko in mislim, da sem bila kot naročena za to delo. (smeh) Od malih nog sem bila zraven. Tako da če me kdo vpraša, kako začeti to delo, kdaj si začela ... Jaz sem se rodila z njim in me je spremljalo vsak dan, tega se zavedam šele zdaj, ko sem starejša. In sem hvaležna za takšno šolo. Zame je to delo nekaj normalnega - preplet zabave z adrenalinom.
Story: Je občutek za kaskaderske podvige prirojen ali se ga je mogoče z vajo in drznostjo naučiti?
Ne, menim, da se vsake stvari lahko naučiš. Seveda le, če si to dovolj močno želiš. Ne obstaja stvar, za katero mislim, da je prirojena. Talent mogoče mora biti, ampak vprašanje je, če ga znaš izkoristiti. Za kaskaderstvo je predvsem treba imeti veliko poguma. Pretepe, trike z motorji in avti se že lahko naučiš. No, najverjetneje pa vseeno moraš imeti spretno roko. Tako kot jo potrebuje frizerka za striženje in make up artist za ličenje, kuhar za dobro kuhanje. Je pa res, da ko se pogovarjamo o kakšnih skokih z ne vem kje in podobnih stvareh, potrebuješ tudi polno mero poguma, samozavesti in želje po adrenalinu.
Story: Z očetom sta zelo povezana in kar veliko delate za produkcijsko hišo AR Cvetkov, ki je pod okriljem vaše družine. Verjetno vam dela ne zmanjka, saj je menda veliko ponudb za delo tako pri nas kot v tujini?
Ja, se kar ne rešimo drug drugega. (smeh) Saj veste, kako je pri snemanju - so obdobja, ko je zelo veliko dela in se snema, a so tudi obdobja, ko je tega malo manj. Za zdaj je, kar se tiče poslovnih obveznosti, res super. Včasih pride trenutek, ko vsega preprosto ne moreš sprejeti, še posebej letos.
Story: Ste velika ljubiteljica hitre vožnje. Dejali ste, da je za vas hitra vožnja prav poseben adrenalinski trenutek oz. strast, ki jo le težko opišete. Seveda pri tem mislim na kaskaderske prizore, ki jih izvajate v filmih in reklamah.
Rada imam hitro vožnjo, ampak samo takrat, ko vozim sama, ne, da me kdo drug. Sama sem rada svoj šef in sama imam rada nadzor nad sabo. Težko zaupam komu drugemu! Še posebej opažam, kako se je spremenilo, odkar sem mama. Vsaka stvar, ki mi požene kri po žilah in s katero stopim iz svoje cone udobja, povzroči adrenalinske trenutke. Če veste, kaj mislim. (smeh)
Story: Za to, da ste kos kaskaderskim zadevam, so seveda pomembne telesna kondicija in številne priprave. Sami ste videti v vrhunski formi, a za takšno postavo in telesno pripravljenost verjetno veliko delate. Kako ostanete v tako popolni in športni formi?
Hvala za pohvale. Enostavno s pregrehami, ker je šport del mojega življenja, in tudi po porodu sem se hitro začela posvečati sebi in telesu. Imam svoj način treninga in v večini poslušam svoje telo. Redno obiskujem treninge body attacka, ker mi je način vadbe všeč. Veliko tečem in sama delam vaje z lastno težo. Grem v hrib ali karkoli športnega. Vedno pa delam treninge s polno paro in mi ni težko, ker mi tudi šport da veliko energije, brez katere težko živim. Včasih moža Roka vprašam za kakšen nasvet ali pa grem z njim trenirat, če imam len trenutek - ni jih veliko -, da mi je lažje in imam spodbudo. Seveda pa sem tudi previdna pri hrani, ker zelo rada jem. Še posebej zdaj po tridesetem letu. Če bi jedla toliko, kot sem lačna, bi bil problem. (smeh)
Story: V zadnjih mesecih ste bili zaposleni s snemanjem v sklopu nadaljevanje filma Krij mi hrbet 2, saj so vas izbrali kot dvojnico za kaskaderske prizore igralke Salme Hayek. Kako je biti del zvezdniške ekipe, v kateri so Salma Hayek, Samuel L. Jackson in Ryan Reynolds?
Ja, to je super izkušnja, ki mi je dala samo pozitivo in znanje. Brez zadržkov lahko rečem, da je občutek vrhunski. Biti del svetovne filmske elite in se gibati v krogu svetovno znanih kaskaderjev in njihovih ekip je velik plus, ki sem ga tokrat dosegla. Bolj kot zvezde me je navdušilo delovanje tako velike ekipe. Med znanimi zvezdniki so tudi vrhunski ustvarjalci filma in kaskaderji. Iskreno, to me bolj premami kot igralci. Sicer pa so vsi ljudje, tako kot smo mi. (smeh)
Story: Igralce ste spoznali v živo, kako je biti v stiku s takimi filmskimi zvezdami, ki nedvomno imajo svoje zahteve in zvezdniške 'muhe' pred prihodom na kraj snemanja?
Na začetku še sama nisem dojela, kaj se pravzaprav dogaja in koga učim, kako naj določene stvari izpelje. V resnici sem bolj sebe gledala, kaj in kako bom izpeljala nekatere stvari, in šele pozneje mi je udarilo v glavo, s kom sem pravzaprav tukaj. Z ljudmi, ki jih v večini gledaš na ekranu, pa čeprav si sam vpleten v film. Jaz sem sicer poglobljena v Salmo, ki - mimogrede - ni prav nič pretirano zvezdniška. Najina karakterja sta se kar našla. Tako v življenju kot pred kamerami. Ni ga veliko spreminjala pred kamero. Je sproščena, glasna Mehičanka, predvsem zabavna. 'Noge na mizo' in sproščene debate.
Samuel je super sproščen lik, ki je hitro pustil pečat v mojem srcu z enostavnim komuniciranjem o življenju in času, ki ga imamo na Zemlji. Z Ryanom pa, karkoli sva komunicirala, je bilo super zabavno. Predvsem se mi je zdel humorist, ker je vsak stavek, ki ga je imel v scenariju, obrnil na smeh, ampak je vedno tako vrhunsko odigral, da so kadri samo tekli. Tukaj ni nobenega ponavljanja, če je režiser zadovoljen, bo rekel: 'Naslednji kader.' Pri nas pa kljub dobremu kadru zahtevajo še eno, dve, šest ponovitev. Ali so pa pač samo tako vrhunski igralci. (smeh)
Story: S kom od omenjenih igralcev ste se najbolj ujeli oz. spustili po snemanju v kakšen krajši pogovor?
V bistvu sem se z vsemi tremi večkrat spustila v pogovor, ker smo zaradi snemanja delovali še vedno kot ekipa. A priznam, z Ryanom še najmanj, ker je kar hitro končal snemanje. Kot dvojnica sem bila veliko ob Salmi, tako da imam z njo največ pogovorov in dela. V povezavi s filmom pa sva radi pogovore tudi kar tako zapeljali v normalne človeške debate. Kot pa sem že prej omenila, je Samuel super lik in sva imela nekaj zelo dobrih trenutkov. Težko je opisovati in jih gledati kot super zvezdnike, ko si skupaj v ekipi. To spremeni pogled. Super smo sodelovali. Sam mi je pa ... res nekaj posebnega. Predvsem njegova umirjena starejša energija je name naredila poseben vtis.
Story: Iz novic, ki smo jih zasledili v hrvaških medijih, je bilo razvidno, da so kraji snemanja in lokacije strogo varovani. Je takšno varovanje zahteva producentov in režiserja filma, saj je bil tudi osrednji trg Združena Italija v Trstu pred dnevi z okolico strogo varovan. Zakaj tako strogo varovanje, saj določene scene komu tudi uspe ujeti v svoje objektive?
To so stroga filmska pravila, ki jih je med snemanjem filma treba spoštovati in upoštevati. Potem namreč ne bi bi bilo tako zabavno, ko film pride na platna. Če veš, kaj se bo zgodilo, in predvidevaš konec, najbrž zgubi tisti čar. Mislim, da je zahteva obojestranska, prav tako vrhunskih filmskih igralcev, da se lahko osredotočijo na delo, ki ga opravljajo. Nihče ne mara, da ti kdo gleda pod prste, ko delaš. A ni tako?
Story: V filmu torej igrate dvojnico slovite mehiške igralke Salme Hayek. Za kakšno vlogo gre in v katerih delih snemanja ste se oz. se morate izkazati s svojim znanjem?
Kaj točno je, seveda ne bom razkrila, ker so to male poslovne skrivnosti, sploh pa igralci tega ne marajo. Lahko pa povem, da zajema pretepe, streljanje, skakanje, vožnje z motorji, številne akcijske prizore. Poglejte film pa si predstavljajte. Ena sama akcija. Kaj pa, lahko ostane skrito. Zato pa nas kličejo kaskaderji. Uporabite domišljijo in se čudite, kako dobro so zmontirane stvari, ekipa je vrhunska. Da nastane takšen film, je potrebno toliko več kot samo igralska zasedba. Popoln timski duh, jaz temu pravim. (smeh)
Story: Del ekipe filma Krij mi hrbet 2 sta bila s prav posebnimi vlogami tudi vaš mož Rok Perko in oče Rok Cvetkov. Lahko izvemo kaj več o tem? Torej ste na snemanju le imeli podporo svojih dveh najdražjih, če izključimo otroka?
Absolutno. Oče je imel delo stunt kordinatorja, Rok pa je zmagal v vlogi norega voznika in zasledovalca. Super družinsko delo adrenalinskih ljudi se je poklopilo in vesela sem, da je družinski trio filmu v nastajanju dal dodaten pečat oz. sij.
Story: Rok v filmu odlično odigra vlogo, ko vas lovi in strelja na vas v vlogi Salme. Kakšni so občutki, ko zagledate svojega moža, ki je spremenjen v krutega zasledovalca?
Dobro vprašanje. V resnici ga sploh nisem videla kot ljubezen svojega življenja, ampak sodelavca, pred katerim se moram mogoče še bolj izkazati. Vesela sem, da je prišel dan, ko ni samo on meni pokazal smuka in norih zavojev pri 100 ali več kilometrih na uro, ampak da sem ga tudi sama popeljala v ta adrenalinski svet in mu pokazala, da ni samo on nor. Kako že temu rečejo, da se podobni ljudje najdemo prej ali slej. (smeh)
Story: Snemanje filma je zahtevno delo, ki ne dopušča počitka, in snema se tudi več ur. Kje sta bila vaša otroka, ko ste bili odsotni, saj je bil vaš mož ob vas oz. je čakal na svoje igralske minute?
Oh, ta moja zlata mama, samo to bom rekla. Hvala bogu za none in za takšno nono, ki jo imata moja dva. Vajeti je prevzela moja mami in tako zelo pomagala. Brez nje to ne bi bilo mogoče. Kmalu jo bom odpeljala na zaslužen oddih in zahvalo za pomoč, saj težko opišem, kako sem ji hvaležna za vso pomoč in popolno razumevanje v takih trenutkih.
Story: Nam razkrijete kakšno anekdoto, ki se vam je zgodila oz. pripetila med snemanjem?
Mogoče to, da mi je Salma kradla pomaranče iz rok. (smeh) Veliko je bilo smeha in dobre volje. Težko karkoli izpostavim.
Story: Medijsko ste izpostavljeni že od malih nog, a po poroki z nekdanjim vrhunskim smučarjem Rokom Perkom še toliko bolj. Ustvarili ste si družino, kjer sta v ospredju vajina fanta Izak Svarun in Oskar. Kako stran od vseh poslovnih obveznosti najraje preživljate čas v krogu družine?
Mislim, da kot vsaka normalna športno obarvana družina. Radi smo na kolesih, v skejtarskih parkih in predvsem aktivni. Sem edina punca v družini (no, pa saj sem vajena), tako da v večini počnemo fantovske stvari. Seveda pa so naša strast potovanja, vsak trenutek, ko le lahko, se odpravim v svet z nahrbtniki na ramenih in z mislijo, kako je ta naš svet velik in koliko kultur ga prepleta. Šport, potovanja, zabava.
Story: V sebi najverjetneje skrivate še kakšen izziv. Si upate kaj od tega deliti z bralci revije Story?
Nikoli ne govorim rada stvari vnaprej, dokler niso dorečene. Že nekaj časa imam marsikaj v glavi pa se mi življenje dogaja. Ko bo pravi čas, bo tudi to znano. Živi za trenutek, kar bo, pa bo.
Skozi blog razkriva svoje življenje
“Ideja je nastala pred sedmimi leti, ko sem rodila prvega sina”
Koprčanka ne skriva, da o svojih življenjskih dogodkih piše že od malih nog. Tako se že leta lahko pohvali s svojim blogom Tjaša Perko - moj svet. “Moj blog je zapisovanje mojega življenja in posebnih trenutkov tega. Ideja je nastala pred sedmimi leti, ko sem rodila prvega sina. Po resnici, iz dolgočasja in na pobudo mojega Roka - daj to malo podeli, poglej, kako je dobro -, ker nisem mogla športati in sem bila na porodniški. Vedno sem pisala dnevnike, zapisovala stvari. Že kot mala punčka. Potem sem pisala samo zase in prijatelje, da sem imela neki spomin. Ne vem, očitno imam problem v glavi, da vse zapisujem in shranjujem, da predam naprej, ko me ne bo. Iz tega se je razvil blog, ki takrat sploh še ni obstajal in bil popularen, kot je danes. Iz enostavnih zapisov so nastajali nasveti in debata o otrovih. Res je, da bi lahko na blogu bila bolj aktivna, saj je pisanje moje veselje. A vedno počakam, da dobim tisti navdih kot umetnik za sliko na vrhu klifa. Pa četudi med enim in drugim zapisom mine lep čas oz. obdobje, leto. Je pa po drugi strani gledano vse bolj kvalitetno in slikovno opremljeno.”
Besedilo: Alojz Petrovčič // Fotografije: Igor Zaplatil, osebni arhiv
