Tjaša Slokar Kos: Po teku sem lahka kot peresce

Tjaša Slokar Kos: Po teku sem lahka kot peresce (foto: osebni arhiv) osebni arhiv
Vir: Jana
7. 9. 2016

Že v četrtem razredu osnovne šole je napisala spis: Postala bom novinarka. To zgodbo živi in diha 24 ur na dan.

Kaj kot ženska na odgovornem in zahtevnem položaju menite, da je tisto, kar vas je izstrelilo v sam vrh?

Dejstvo, da sem večino svojega profesionalnega življenja posvetila televizijskemu novinarstvu. Čeprav me je nekajkrat vmes mikalo, da bi zamenjala službo, me je televizijski adrenalin vedno premamil, da sem ostala. In potem sem v nekem trenutku tudi jaz dozorela.

Kako prepoznate novinarja, ki bo uspešen?

Po tem, koliko je radoveden. In koliko je zainteresiran za stvari, ki se dogajajo okrog njega. Da sprašuje, je pogumen in kritičen. Predvsem pa, da ve, da to ni služba, ki se konča, ko izklopiš računalnik. Če te nekaj zanima, te bo vedno. Tudi zvečer, zjutraj, na dopustu, ko si s prijatelji na pivu, s fantom ali punco v kinu.

Gledalci imamo občutek, da z izjemo športnih uspehov poročate samo o negativnih stvareh. Nas občutek vara?

Vara vas. Večkrat vklopite televizijo, pa boste videli, da to ni res. Veliko je dobrih, uspešnih zgodb, o katerih poročamo, iščemo ljudi, ki so pozitivni, ki kreirajo boljši svet. Je pa res, da gledalci veliko raje gledajo nesreče, katastrofe, vremenske ujme ... Vsaj tako kažejo uradni podatki o gledanosti. Kaj je torej narobe z nami, če želimo gledati tudi takšne vsebine? Mi moramo poročati o vsem, ne smemo se obračati stran od zgodb, ki se dogajajo blizu nas ali pa na Bližnjem vzhodu. Razkrivati moramo nepravilnosti in afere, in seveda moramo poročati tudi o dobrih stvareh.

Kje postavite mejo, da je nekaj pa vendarle preveč za objavo?

Pri otrocih. Pri zasebnosti ljudi, ki niso javne osebnosti.

Kaj vas sprošča, kje si napolnite baterije?

Ko imam vsega čez glavo, me sprosti tek. Kadarkoli, tudi pozno zvečer, če mi prej ne uspe. Kljub fizični utrujenosti se po teku počutim lahka kot peresce. Drugače pa me najbolj izpolni čas, ki ga preživim z družino. Z odraščajočim sinom, ki je na neki simpatični način vedno 'kontra'. Z možem, ki razume mojo službo in mi stoji ob strani. In zadnje čase je naše največje veselje sedemmesečni labradorec Axl.

Kaj do zdaj štejete za svoj največji uspeh?

Da sem kljub vsemu ostala normalna. Vsaj tako se mi zdi. In da imam še vedno iste prijatelje, iste navade, kot sem jih imela pred desetimi, 15 leti, ko še nisem bila tako zelo vpeta v to medijsko mašinerijo.

Kaj je za vas izjemna ženska?

Izjemna ženska je tista, ki preživi med volkovi. Ki ohrani dostojanstvo in ponos, ko doživi ponižanje. Ki se počuti lepa, tudi ko opazi prve gube. Ženska, ki si dovoli živeti svoje sanje. In ki uspešno krmari med vsemi zahtevami in izzivi norega sveta in je kdaj tudi utrujena. Ženska, ki je dovolj pogumna, da stopi v povsem moške čevlje in to stori na najbolj ženstven način.

Besedilo: Tina Kincl // Fotografije: osebni arhiv